Strune so ličinke hroščev pokalic in spadajo v Sloveniji med najpomembnejše škodljivce okopavin in vrtnin. Pri nas je bilo najdenih vsaj 150 vrst pokalic, v Srednji Evropi pa jih živi 176. Gospodarsko pomembne so le pokalice iz rodu Agriotes. V Sloveniji najdemo 10 vrst tega rodu, od teh je 5 gozdnih vrst in se ne pojavljajo na obdelovalnih površinah. Med škodljive vrste štejemo:
- A. sputator – solatna pokalica
- A obscurus – motna pokalica
- A. lineatus – poljska pokalica
- A. ustulatus – žitna pokalica
- A. litigiosus
Te se redno pojavljajo na travnikih in vrtovih ter njivah. Najpogostejše so na zemljiščih, ki so več kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, detelje, travno deteljne mešanice, zapleveljene njive, posevki strnih žit). Če na taka zemljišča posadimo okopavine, katerih je številčno manj, je škoda zaradi strun lahko zelo velika. Strune najdemo tudi v starem, zapleveljenem, uležanem hlevskem gnoju, ali zapleveljenem kompostu.
OPIS ŠKODLJIVCA IN RAZVOJNI KROG
Hroščki so temne barve, temno rjavi, ali črni, razen nekaterih vrst, ki so zelene, rumene, ali rdeče. Veliki so 7 – 11 mm. Telo je podolgovato, sploščeno in se proti zadku zoži. Glava je povečini skrita pod vratnim ščitom. Pokalice so slabi letalci, zato se večinoma plazijo. Samci so manjši od samic in imajo krajšo življenjsko dobo. Samice poleti odlagajo jajčeca, ki so okrogle, ali ovalne oblike in velikosti 0,4 do 0,8 mm, v površinski sloj tal, 1 do 2 cm globoko. Samica odloži 70 do 660 jajčec posamično, ali v skupinah v bližino rastlinskih korenin, pod kepe tal, ali v talne razpoke. Jajčeca odlagajo v tla z gostim rastlinskim pokrovom (travniki, pašniki, deteljišča, žitna polja). Po odlaganju jajčec samice poginejo. Ličinke, strune, se iz jajčec izležejo po 2 – 4 tednih. Ličinke so sprva brezbarvne in se prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. Prvo leto zrastejo 5 – 6 mm v dolžino in se 2 do 5-krat levijo. Skupno se levijo 15-krat. Odrasle ličinke dosežejo dolžino 35 mm, njihovo telo postane rumeno in čvrsto. Za preživetje jajčec in ličink mora biti zračna vlaga v tleh 100 %, za uspešen razvoj pa 90 %. Če pade pod 40 %, strune poginejo.
Ličinke vse življenje preživijo v tleh. Gibljejo se vertikalno in horizontalno. V horizontalni smeri iščejo hrano. Privablja jih CO2, ki ga izločajo korenine gostiteljskih rastlin. Strune redko najdemo v povsem golih tleh. Vertikalno se gibljejo predvsem zaradi izsuševanja tal in zaradi zimskega mraza. Proti površju se premaknejo, ko se tla segrejejo nad 4,5°C. Ličinke prezimijo v različnih razvojnih stadijih, ali kot mladi hroščki. Strune so najbolj škodljive v zadnjih dveh letih razvoja. Razvojni krog traja 2 do 4 leta, odvisno od vremenskih razmer, predvsem temperature.
ŠKODA
Pokalice rodu Agriotes so večinoma aktivne zvečer in ponoči. Potrebujejo visoko zračno vlažnost. Če je temperatura zraka visoka in vlaga nizka, se skrivajo. Strune se v tleh hranijo s koreninami, ali preobraženimi koreninami (gomolji, koreni) različnih rastlinskih vrst in povzročajo škodo vse leto. Hroščki niso škodljivi in se hranijo s cvetnim prahom, ali objedajo liste rastlin. Izlegle ličinke se hranijo z organsko snovjo. S koreninami se prehranjujejo ličinke višjih razvojnih stopenj. Obgrizejo rastlinski vrat in se zavrtajo vanj. Zavrtajo tudi gomolje krompirja, korene korenja in repe ter objedajo kalčke. V rastlinah iščejo tudi vodo, zato so posebej nevarne v sušnih letih, ko primanjkuje talne vode. Obseg škode niha iz leta v leto in je odvisen od:
- števila strun v tleh
- sklopa poljščine
- časa setve
- kolobarja
- obdelave tal
- tipa tal
Največ škode nastane zaradi redčenja sklopa rastlin, ali zaostajanja rastlin v razvoju. Rastline z močno poškodovanim koreninskim sistemom propadejo. Pri gomoljnicah in korenovkah je zaradi izvrtin prizadet videz gomoljev in korenov, s čimer je zmanjšana njihova uporabna vrednost.
Strune se hranijo vso rastno dobo, bolj intenzivno spomladi v času vznika vrtnin in poljščin in jeseni, v obdobju zorenja poljščin.
SPREMLJANJE ŠKODLJIVCA
Hroščki pokalice se pojavljajo na površju tal, ali na rastlinah. Njihov pojav spremljamo z lovom z metuljnico, s talnimi pastmi, z feromonskimi, ali rastlinskimi vabami, ali z nabiranjem. Strune spremljamo z lovom na rastlinske vabe, s talnimi izkopi, ali s pomočjo talnih vzorcev, ki jih odvzamemo s posebnimi sondami.
- Feromoske vabe: V plastično vabo namestimo feromon, spolni hormon samice, ki privlači samčke. Hroščki se ujamejo v posodico in ne morejo več iz nje. Pri tem načinu lova je problematična predvsem visoka cena vab in dejstvo, da vabe v Sloveniji niso dobavljive, zato se jih uporablja le v raziskovalne namene.
- Rastlinske vabe: Uporabimo gomolje krompirja, korene korenja in pese, ali kalečo pšenico in koruzo. Nakaljene gomolje krompirja (cele, ali prerezane na pol) zakopljemo v tla na štiri mesta, v kvadrat s stranico 0,5 m, ali 1 m, na globino 5 do 10 cm. Postopek ponovimo 4-krat. Mesto, kjer je gomolj zataknjen, označimo s palčko. Gomolje čez nekaj dni izkopljemo in preštejemo strune. Metoda je uporabna predvsem na manjših zemljiščih. Če uporabimo korene, te vzdolžno prepolovimo in jih zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh jih izkopljemo, preštejemo zavrtane strune in strune v tleh, 10 cm od korena. Vabo lahko napravimo tudi iz cvetličnega lončka premera 11 cm. Na spodnji strani naj ima lonček več lukenj, skozi katere bodo strune vstopale v vabo. Do polovice ga napolnimo z vermikulitom, ki bo zadrževal vodo. Nato dodamo 30 ml koruznega, ali pšeničnega zrnja ter do vrha nasujemo vermikulit, nato vabo zalijemo z 1 dcl vode. V tla izkopljemo 20 cm globoko luknjo, v katero pokončno postavimo vabo, jo obsujemo s prstjo in na vrhu zasujemo z 1 cm zemlje. Nato vabo pokrijemo s podstavkom cvetličnega lončka ter pokrov prekrijemo s 5 cm debelo plastjo zemlje. Mesto označimo s količkom. Vabo pustimo v tleh vsaj 14 dni. Če so temperature nižje, počakamo več časa. Ko vabo odstranimo, vsebino stresemo na črno folijo in preštejemo strune. Lahko pripravimo tudi pšenično vabo. Zrna pšenice 24 ur pred uporabo namočimo v posodi z vodo. V podstavek cvetličnega lončka naredimo 5 do 6 odprtin velikosti 5 mm. Za eno vabo rabimo 50 ml pšeničnih zrn. Na njivi damo v podstavek malo prsti, vanj nasujemo pšenico in jo pokrijemo s prstjo. Vabo zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh vabo pregledamo. Čas postavitve vab je povezan z aktivnostjo strun. Najbolje je vabe postaviti spomladi, ko temperatura tal preseže 10°C.
- Talni izkopi: Naredimo jih jeseni, ali spomladi do setve. Jame kopljemo ročno, ali strojno. V težjih tleh naj bodo velike 25×25 cm, v lažjih pa 50×50. Jeseni kopljemo 30 do 40 cm globoko, spomladi pa 40 do 50 cm globoko. Na manjših parcelah izkopljemo 4 – 5 jam na hektar, na večjih parcelah pa naredimo manj jam. Zemljo, ki jo odkopamo, odlagamo na temne folije, kjer jo pregledamo tako, da jo zdrobimo z rokami. Najdene organizme razvrstimo po skupinah in preštejemo.
PRAG ŠKODLJIVOSTI
Kritična števila strun so odvisna od vrste strun, njihove starosti in vrste gostiteljske rastline. Kritično število v krompirju je 6 strun/m2.
VARSTVO
Ohranjamo in spodbujamo naravne sovražnike strun: ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, hrošče brzce, entomopatogene glive iz rodov Metarhizium, Beauveria, Isaria, Tarihium, Oospora, Entomophthora ter nekatere vrste bakterij iz rodu Pseudomonas. Lahko tudi sejemo in nato mulčimo ter zaoravamo nekatere vrste rastlin (oljna redkev, sudanska trava).
Med najpomembnejše načine varstva spadajo agrotehnični ukrepi. Poskrbeti moramo za širok kolobar. Občutljive rastlinske vrste (koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata), posejemo na isto zemljišče samo vsakih nekaj let. Izjemoma lahko sejemo te rastline tudi pogosteje, če v kolobar vključimo še ajdo, proso, belo gorjušico, ali lan, saj te rastline pomembno zmanjšajo številčnost strun v tleh. Občutljivih rastlinskih vrst ne sejemo na zemljišča, ki so bila dlje časa porasla s travo, deteljami, ali plevelom. Na zmanjšanje števila strun vpliva tudi večkratna obdelava tal (brananje, česanje, okopavanje). Pomembna je pravočasna setev na optimalno globino. Če setev opravimo prezgodaj, ali če po setvi nastopi hladno vreme, ki upočasni razvoj rastlin, so te bolj izpostavljene napadu strun. Bolj izpostavljeni so globoko posejani posevki. Dober vznik in razvoj zagotovimo tudi s primernim gnojenjem. Na strune negativno vplivajo gnojila, iz katerih se izloča amoniak. Namakanje strunam odgovarja in pospešuje njihov razvoj. Zapleveljenost privlači hroščke pokalice, ki na takih zemljiščih odlagajo jajčeca.
Po kemičnem varstvu posežemo le, ko so presežena kritična števila. Izjemoma opravimo kemično varstvo na preoranem travinju, ali deteljišču, kamor bomo sadili okopavine in pričakujemo več težav s strunami. Uporabljamo talne insekticide, ki jih trosimo po vsej površini, trosimo v vrste, ali uporabimo z insekticidi obdelano seme. V Sloveniji je registriranih malo sredstev. Uporabimo lahko:
- FORCE 1,5G (aktivna snov teflutrin – 0,15 %) v odmerku 5 kg/ha (50 g/100 m2). Pripravka ne smemo uporabiti v zgodnjem krompirju. Uporaba sredstva je dovoljena le ob uporabi posebne opreme za zadelavo granul na globino 5 – 8 cm. Karenca je zagotovljena s časom uporabe.
- NATURALIS (aktivna snov Beauveria bassiana, soj ATCC 74040). Gre za entomopatogeno glivo. Uporaba sredstva je dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu. Odmerek je 400 – 600 ml/100 l vode, oziroma 2 do 3 l/ha. Tretiramo ob saditvi, ali ob osipavanju. Gre za biotični pripravek, ki ga ni smiselno uporabiti v tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, ali v tleh z zelo veliko količino organske snovi, saj tam delovanje ni zadovoljivo.
Za konec zapišimo, da vsi ukrepi, ki ugodno vplivajo na hitrejši vznik in razvoj rastlin, pripomorejo k zmanjšanju škode zaradi strun.
VIRI