Zgodba o Mušu je tako kot Katanja pretežno nelegalna in nesprejemljiva v današnjem svetu, ali kot bi rekel David Bowie: ‘Let’s dance!’
Muš je trmasta, a koristna delovna žival. Muš je beseda iz lokalnega posoško-briškega narečja, s katero poimenujemo osla. Mi smo takisto trmasti in delavni. V lokalnem dialektu naše doline uporabljamo fraze: ‘Je djlu ku muš’, ali ‘Je trmast ku muš’, kar bi lahko prevedli: ‘Je delal kot osel’, ali ‘Je trmast kot osel’. Drugo še gre v pristni Slovenščini, prvo se pa sliši zelo čudno, slabšalno. Ampak: ‘Je delal ku muš’ v posoškem dialektu nima slabšalnega prizvoka, pač pa pomeni, da je dal vse od sebe, se je močno trudil za opravljeno delo. Mogoče so zato muši tako priljubljene živali na našem področju, saj trma ne pomeni le slabega, pač pa tudi vzdržljivost, neskončno moč in željo po doseganju cilja. Če se vmes dela usedeš in odpočiješ, zato še nisi osel, si samo Muš!
Penina Muš… trmasta, nepopustljiva, a kako je nastala?
Gorenja vas, je vas pri Kanalu ob Soči, v Soški dolini, kjer je vselej živelo skromno kmečko prebivalstvo. Potem se je zgodila industrija! Cirka 100 let nazaj. Kmet je šel delat v fabriko (tovarno), saj je le tam bil dohodek. Kmetija je bila za zraven… Za zravnati (zrediti) živino za meso za dom, za porediti prašiča, za pridelati krompir, repo, zelje. In v Gorenji vasi je Muš igral ključno vlogo… Pomagal je orati njive, voziti seno iz senožeti, ipd. In že smo pri naši zgodbici…
Zgodilo se je v poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja. Kmet Ciril Podbršček, ki so ga vsi klicali Lojze, je delal svojo tovarniško kariero v Žici v Kanalu (Današnji Plastik Kanal). Po končanem šihtu v fabriki je delal na kmetiji, skrbel za živino, hranil prašiče za zakol, obdeloval njivo in vinograd malvazije ter samorodnic. Pri delu so mu pomagali trdoživa žena Albina ter hčere Mariza, Milenka in sin Ciril. Hčerke, najstnice so bile posebej razigrane. S sovaščanko Anko so nekega dne, ko je bil oče na šihtu v Žici, odpeljale muša v njivo, kjer so se šle mušje dirke. Jahale so žival, dirkale z njo gor in dol ter levo in desno, se smejale, se zabavale, da ni bilo konca. Pred trejo popoldne so muša seveda lepo odpeljale nazaj v štalo. Oče se je vrnil s šihta, pojedel kosilo in šel po muša v štalo, da mu priklopi vlake (sani za transport materiala) in gre z njim v senožet po posušeno otavo za krave. A muš trmasto ni hotel iz štale, še jako poten je bil. Kmet Ciril je vprašal hčerko Marizo, zakaj je muš tako poten… Hčer mu je povedala, da je najbrž v štali prevroče za muša. In je kmet, ni mu ostalo drugega, vlake upregel na lastni hrbet in sam, kot muš privlekel seno iz senožeti.
Pojdimo sedaj v leto 2018, ko sem bil nadobudni vinar, ki sem skrbel za klet svojega strica, Ubalda Konjedica. Resna vina sem ustvarjal šele tretje leto, a imel za seboj že vsaj fantastičen Chardonnay 2016, oljnato, masivno alkoholno pijačo, ki je posedala na rit še najbolj izkušene pivce, čeprav je bila narejena iz z oidijem prizadetih grozdov ter dal pogon prvi zlati medalji kleti Gradu Kojsko, po Rudolphusu Coroniniju poimenovani zvrsti merlota in caberneta sauvignona. Zahteven letnik 2017, deževna trgatev, a vseeno fantastično rdeče vino. Potem je prišlo leto 2018 in moja bodoča žena, Maruša, vnukinja zgoraj opisanega kmeta Cirila. Ciril je odšel iz tega sveta že leta 2008. Vinograd je prevzel sin Ciril. Iz leta v leto ga je obdeloval in skrbel zanj ob pomoči Maruše. Letnik 2018 je bil po količini najoblinejši v zadnjem stoletju. Ciril vsega grozdja ni imel namen predelati v vino, zato je odstopil Modri pinot in Barbero meni in Maruši. Grozdje smo prepeljali v klet v Kojsko, ga razpecljali in macerirali čez noč. Dobilo je kodno ime: Cuvee M.
M kot Maruša, saj je bila le ona glavna pobudnica te pijače. 250 kg grozdja in 180 litrov vina, kot rezultat te predelave. Seveda me je zanimal potencial Soške doline kot idealnega področja za proizvodnjo penine, vsled manjšega sončnega obsevanja in nižjih temperatur. Tako je Cuvee M postal penina.
Penina po klasični, oziroma tradicionalni metodi. Dve leti zorenja na kvasovkah v klasičnih šampanjskih steklenicah. Alkoholna stopnja: 12 vol.%, skupne kisline 8,60 g/L, pH 3,04. Idelane številke za penino. Sledil je letnik 2020, ki je bil že prvi uvaggio iz sort modri pinot, barbera, chardonnay in beli pinot. Tokrat smo posodobili postopek predelave, jagod nismo več macerirali, pač pa direktno prešali cele grozde v pnevmatski preši do tlaka 1,0 bar. S tem smo pridobili nežnejšo modro rožnato barvo pijače ter se izognili grobim taninom. Oba letnika sta še vedno na voljo v naši kleti. Seveda se sprašujete kje je letnik 2019. To leto je vinograd prizadela toča, pobrali smo le skromno količino modrega pinota, ki smo ga kombinirali s prezrelo rebulo iz Goriških brd. Osnova je kasneje služila za povsem novo umetniško linijo ‘Novi Spontanizem’.
Etiketa letnika 2018 v osnovi vsebuje fotografijo treh deklet, ki so izmučile muša, osrednji del etikete sestavlja zgodbica o mušu in dekletih v obliki časopisnega članka z naslovom ‘Utrujeni muš’. Na zadnjem delu etikete pa najdete fotografijo muša. Slednjo smo s posodobitvijo etikete naslednjega letnika penine opustili, zgodbo pa premaknili iz etikete na spletno stran, kjer je dostopna s skeniranjem spodnje qr kode na levi strani. Zgornja qr koda vas popelje v zgodnja 80-ta leta rokenrolla in je napoved naše bodoče nove kleti. Več o tem drugič.
Steklenice letnikov 2018 in 2020:
Etiketa letnika 2018: 
Nova, posodobljena etiketa:
Leta 2020 se je zdravstveno stanje strica Cirila poslabšalo, zgodaj spomladi leta je 2021 umrl. Po njegovi smrti sva z ženo Marušo prevzela skrb za vinograd. Sledila je intenzivna sanacija škode zaradi razširitve bolezni lesa, črne pegavosti vinske trte. Jeseni sva ob pomoči prijateljev potrgala 350 kg grozdja za penino in 350 kg grozdja malvazije. Letnik ni bil kaj prida obilen zaradi slabega zdravstvenega stanja trt, katere pa so ob izdatni skrbi konec leta pričakale v dobri kondiciji. Penina letnika 2021 še zori v kleti, letnik 2020 pa je na voljo v naši kleti v Kojskem, ali na naši prodajni točki v Kanalu ob Soči, in sicer v Baru Libero, nasproti Osnovne Šole.
Dotaknimo se še letnika 2022, ki prav zadaj fermentira v naši kleti. V začetku leta smo večino vinograda že uspeli obnoviti, v smislu znižanja starih trt in pridobitve novega zdravega lesa. Zamenjali smo tudi večino starih dotrajanih akacijevih kolov. Vinograd smo med vrstami obdelali ter pognojili s hlevskim gnojem. Rezultat je bil viden jeseni, saj se je pridelek podvojil, mošti pa že veselo vrejo v kleti.
Modri pinot – klon Gesenheim (vse slike so iz vinograda v Gorenji vasi pri Kanalu ob Soči):
Barbera:
Beli pinot:
Chardonnay:
Grozdje vseh sort je potrgano na isti dan in vinificirano skupaj (Uvaggio):
