MALVAZIJA
Bujno razkošje, bogato rodna, zlata in prezrela rožnata. Taka je naša Malvazija! Trte nosijo s seboj pestro zgodovino, saj so stare prek 60 let. Zasadil jih je nono Ciril Podbršček (CP) v času, ko je rajnka Jugoslavija šele povojno kukala iz nemira. Njegova skrbna vzgoja, negovanje do zadnje vitice, je mnoga desetletja dajalo rujno kapljico, ki so jo uživali okoličani. Vselej tipično aromatična, nežna, a bogata. Taka je malvazija iz Soške doline!
Morda porečete, Malvazija je stvar Istre, mogoče priobalnih pasov Italije. In veste kaj, imate prav! Poizkusil sem prenekatero Malvazijo iz Goriških brd in nobena ni dosegala kompleksne aromatike, katera se zliva s polnostjo in strukturo, kakršno okusiš v vinih iz hrvaške in slovenske Istre. Božič iz Izole, Palčič iz Dajle, Cattunar iz Nove vasi… Sami vrhunski vinski sladkiši! Ampak, ko imaš neko vino neskončno rad, ko poizkusiš Cattunarjevo Malvazijo iz akacijevega soda in hkrati živiš v Goriških brdih, ti ustvarjalna žilica ne da miru. Kaj torej storiti? Če pravimo, da se za vsak problem najde rešitev, je naša najdena v zgodovini lastne družine…
Soška dolina, dolina smaragne reke nosi v svojem toku bogato dediščino vinske trte. Čeprav ni del nobenega slovenskega vinorodnega okoliša, je tukaj vselej rastla vinska trta. Mediteranski vpliv sega vse tja do Ročinja, Doblarja, nato prevlada predalpsko podnebje. Prav sredozemski del doline in deli, kjer se le ta razširi, je omogočal pridelavo vinske trte. Zgodovina naše družine narekuje, da je malvazijo tu redil že pranono Ubald Konjedic , avstroogrski oficir, posoški veleposestnik, trgovec in gostilničar. Bilo je je na hektolitre in po zgodovinskih pričanjih je vselej zadovoljila pivce. Višje lege Soške doline, kot je recimo Lig, je iz zgodovinskih virov poznan po sorti Cividin (čedajc). To je lokalna sorta vinske trte, ki izvira iz furlanskega Čedada (Cividale del Friuli), langobardske prestolnice Furlanije in Julijske krajine. Cividin je predstavljal v času Avstroogrske pomemben izvozni produkt iz Kanalskega kolovrata v vinorodno Avstrijo, kjer so grozdje uporabljali za dokisanje sladkega štajerskega vina. Sorto danes goji v Furlaniji Felippo Buffon in je po katastrofi zaradi trtne uši, prava redkost. Nekaj trsov še raste na Liškem, dve trti tudi v Ložicah pri Desklah. Po drugi svetovni vojni je komunistična oblast v Soški dolini spodbujala predvsem sajenje ameriške trte Izabele (Vitis labrusca), v posočju in Goriških brdih poznane pod imenom Katanja, v Furlaniji pa Uva fragola. Tedaj so druge sorte trte, kot je v Posočju vselej uspešna Malvazija, bolj ali manj izginile. Ohranili so se le nasadi najpogumnejših kmetov in nekateri obstajajo še danes.
Malvazija iz 60 let starih trt v vinogradu v Gorenji vasi:
In na tem mestu začnemo pisati novo zgodbo vinske trte v Soški dolini. Jaz, Danijel Konjedic, pravnuk v drugi vojni umorjenega Ubalda Konjedica, skupaj z ženo Marušo in hčerko Viktorijo pišem novo poglavje v zgodovini posoškega vinogradništva. Dolina, katere kmetijstvo je v veliki meri prizadela industrija, na obzorju globalnih podnebnih sprememb ponuja nov, potencialni razcvet vinske trte. Naj naštejem… Manj ur sončnega obsevanja, hladnejše noči zaradi inverzije v dolini, več padavin zaradi orografskih učinkov in posledično manjša tveganja suše, manjše tveganje toče zaradi motenega vtoka zraka v supercelične nevihte, ki prihajajo iz SZ Furlanije kot posledica terena ter potencialno flišnata podlaga na južnih ekspozicijah nekaj 10 metrov nad dnom doline in prod na rjavih rečnih tleh neposredno ob strugi reke Soče. Prav slednji, kot podlaga, služi razvoju vrhunskega potenciala vina, posebej Malvazije! Ampak skupek vseh naštetih dejavnikov združuje grozdje v absolutni optimum: Visoka sladkorna stopnja zaradi dviga globalne temperature (v Sloveniji 2°C v povprečju glede na preteklost), ohranjanje kislin in sortne aromatike zaradi hladnih noči in manjšega sončnega obsevanja (inverzija, hribi), optimalna zrelost glede na čas trgatve (ustrezna sladkorna stopnja, optimalne kisline in fenolna zrelost pride hkrati). Vse to je naša Malvazija.
Naš vinograd Malvazije leži na terasi, cca 30 metrov nad reko Sočo pod Gorenjo vasjo pri Kanalu ob Soči. Lega je ponoči in zjutraj dobro prevetrena zaradi lokalnega gornika. Rosa je zato redka in pritisk peronospore majhen. Kot indikator bolezni vinske trte uporabljamo odporno ameriško trto, Katanjo, katere ne zaščitimo proti boleznim, razen v začetku rastne dobe, ko jo škropimo proti črni pegavosti vinske trte (Phomopsis). Tla so evtrična rjava s prodnato podlago, kar poveča mineralnost vin. Sonce vinograd obsije že zgodaj zjutraj, poleti okoli 7 ure, zahaja pa zgodaj, na vrhuncu poletja okoli 19h. Padavin je v rastni sezoni v povprečju okoli 30% več kot v sosednjih Goriških brdih, k čemur največ prispevajo okoliški hribi (orografski učinek).
Vinograd smo prvič obdelovali v letu 2021, po smrti strica Cirila Podbrščka. Prvi cilj je bil, ohraniti vinograd pred propadom. S trdim delom smo pridelali 400 kg Malvazije, trgatev pa naredili 17.septembra 2021. Grozdje je bilo močno dozorelo, grozdi so že dobili rožnati navdih. Predvidena alkoholna stopnja je bila 13 vol.%, skupne kisline v grozdju so dosegle 7,11 g/L.
Steklenice Malvazije, kakršne pridejo iz zorenja v kleti…prašne, pajčevinaste, pesnjive:
In steklenice Malvazije pripravljene za pakiranje in prodajo… Namesto klasičnih PVC kapic uporabljamo vosek:
Grozdje smo v kleti razpecljali in jagode macerirali 24 ur, da bi iz jagodnih kožic dobili v mošt kar največ aromatičnih in drugih z okusom bogatih substanc. Mošt smo nato stisnili v preši in pretočili v sode iz francoskega hrasta, kjer je fermentiralo 14 dni. Nato smo pričeli z dnevnim mešanjem sodov (battonage) in kasneje tedenskim. V tem času je potekel biološki razkis, kar je znižalo kislost vina in povčalo njegovo kremoznost. Po mesecu dni smo vino prepustili zorenju in preverjali njegovo stanje na površini tekočine v sodu. Ob odsotnosti vsake oksidacije smo vino pustili zoreti 10 mesecev. V tem času vina nismo žveplali. Za vse so poskrbele odrmrle kvasovke…. Vino so zaščitile pred oksidacijo in pomagale razviti tipično aromo malvazije (vinogradniška breskev, zelišča, belo sadje). Sod je še dopridal nianso vanilije in povečal kremoznost pijače. Vino je v ustih polega okusa, bogato s toplimi tanini, močno aromatično, a vendar sveže in kot tako primeren partner ribjim jedem. Seveda jo priporočam k postrvi iz ribogojnice Pri Mostu v Plaveh, a najraje bi jo kombiniral s sveže ulovljenim Lipanom iz reke Soče, po možnosti nadevanim s sladko slanino. Seveda se jo lahko lotite tudi v kombinaciji s pašto z morskimi sadeži na rdeče, kjer v šugo poleg klasičnih sredozemskih začimb dodate kanjček pehtrana, ampak res kanjček!, da ne prevlada. To poveča sladkobo in združi pašto ter vino v krasno bogato celoto. Toda pozor! Osnova morskega šugota na rdeče je drobno sesekljana čebula…cmarite jo dokler se ne raztopi, pri tem na čebulo enkrat dodajte sol, nato dvakrat mlačno vodo in na kraju konkreten požirek Malvazije. Kot podlago za cmarjenje čebule uporabite oljčno olje, ali svinjsko mast. Oboje je svinjsko okusno! Pa še en trik… Ko dodate v podelo morske sadeže, pustite da vsa voda izhlapi, šele nato dodajte paradižnik in začimbe. Odvisno od kvalitete paradižnikove mezge traja nadaljnje kuhanje. Načeloma velja…več časa kuhaš, bolj sladek proizvod, boljša Malvazija. Seveda se preizkušeno dobro kombinira tudi z buzaro, najsibodi z dagnjami, ali škampi, ali kapesanti v pečici. Pri slednjih bodite previdni z dodatki in začimbami, da ne prekrijete osnovnega okusa školjke. Sicer pa, dobrodošli na Balkanu, deželi počasnega kuhanja, ali ‘kuhljanja’, z močnim vplivom Italijanske kuhinje. Uživajte v kuhanju in če uporabljate pašto, bodite pozorni na izbor prave znamke. Priporočam Penne rigatte znamke Del Checo (nabavljive v Gorici v večjih supermarketih) za morske sadeže in fusile iste znamke za omake iz rib. ALL DENTE!
Maceracija malvazije:
Ste na dopustu, ali preprosto imate čas? Uživajte, življenje je Malvazija, bujno, bogato, rodno, sladko, sveže, polno okusov, arom in čustev. Malvazija je morje in je Soča… Morje je modro, Soča smaragno zelena, Malvazija sončno rumena.
Za konec posvetilo reki, ki daje življenje naši Malvaziji:
Krasna si bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti –
Krasna si hči planin!
(Simon Gregorčič)