Pozna noč je in pišem članek. Zunaj je vse tiho, le rahla sapica kojščanskega gornika se sliši skozi odprto okno skladišča, kjer imam dandanašnji svojo kancelarijo. Temperature prek dneva med 16°C in 18°C, vse prej kot poletje, bi lahko rekli. In na koncu pravo nasprotje zadnjih dni. Danes je 6. avgust in prvih pet dni tega meseca je pisalo vremensko zgodovino naše države. Seveda predvsem 4. avgust, ki je v temu članku namenoma izpuščen, saj si zasluži posebno obravnavo. Vseeno, naj povem, da še nikoli v življenju nisem videl tako silovitih konvektivnih linij, ki so k nam prihajale celo iz sredine Italijanskega škornja in prinašale obilne padavine, še ko je bila glavnina poplav že mimo. Neverjetna silovitost vremena!
A nocoj se bomo posvetili nečemu drugemu. Pozornost bomo dali izjemnim pogojem za močne, tudi tornadne nevihte, ki so bili prisotni na prvi dan letošnjega avgusta, kakor tudi 3. avgusta.
Prvi dan meseca je obetal prehod hladne fronte v večernem času. Kot smo že klasično navajeni v tem letu, je pred fronto v višinah pihal močan zahodnik do 50 vozlov, vetrovni profil pa je bil izrazito povit z jugovzhodnikom pri tleh:
Obenem je s severa pritiskala še hladna fronta. Kombinacija teh treh dejavnikov je rezultirala v izjemnem SREH-u in s tem izjemno ugodnimi pogoji za razvoj tornadov. Ker se je hladna fronta zelo hitro gibala prek Furlanije in Slovenije, se nevihte po prihodu iz Alp v Furlansko ravnico niso mogle dovolj hitro organizirati. Iz Goriških brd smo zato videli le pas padavin, kasneje je nad nami pričel nastajati shelf cloud pred nevihtno linijo, le trenutek za njim smo že občudovali turbolence whales moutha. Takoj je sledil naliv z vetrom s sunki okoli 50 km/h. Radarske, satelitske slike in slike razelektritev v času prehoda nevihte prek Furlanije do Goriških brd:
Za kratek čas smo ugledali razvoj shelf clouda, ki je kasneje ponudil pravi spektakel prek Tržaškega zaliva in Krasa:
Približno v tem času je predfrontalno nastala izolirana supercelica nad Ilirsko Bistrico iz katere je nastal močan tornado. Razvoj in potek nevihte je lepo viden tudi na spodnjem radarskem kompozitu. Več o samem dogodku je bilo napisano v drugih medijih, zato se bomo natančnejšim opisom dogajanja v okviru tornada tokrat izognili. Več o dogodku si lahko preberete na spodnji povezavi. Izposodili si bomo le eno fotografijo (po domače…jo bomo ukadli, saj vira trenutno nimamo), ki prikazuje izjemno heličnost v času nastanka tornada…opazujte izjemno rotacijo vzgornika (tornado je tik ob zvoniku):
Več o dogodku:
TORNADO V ILIRSKI BISTRICI – SEVERE WEATHER EUROPE
Nov dan z izjemnimi pogoji za nevihte je bil 3. avgust. Tokrat je pred prihodom globoke doline iz severozahoda pri tleh pihal močan jugovzhodnik in v višinah povijal v močan zahodni do jugozahodni veter. Vremenski modeli so predvem za večerni čas prognozirali nastanek silovitih superceličnih neviht, ki bi bile v teh pogojih sposobne tvorbe tornada. Predviden je bil CAPE do 2000 J/kg pri 40 do 50 vozlih DLS-ja:
Tokrat je šibak CINH rešil naše kraje najhujšega. Na močnem jugovzhodniku in ob odsotnosti vsakega pravega dušenja prek Furlanije so začele nevihte nastajati že precej prej, v poznem popoldnevu, ko ni bilo še na voljo toliko energije, kot so jo modeli prognozirali za večerni čas. Nastale so predvsem v zgornjem delu ravnine, kjer je bilo na voljo malo CAPE-a, po sondaži 12z iz Vidma le med 500 in 1000 J/kg. Pri tleh je pihal dokaj močan jugovzhodnik, kar je povečalo SREH (Storm Relative Helicity) in kljub nižji razpoložljivi energiji so nastajale supercelične nevihte.
Radarska slika je razkrila celo linijo močnih supercelic v zgornjem delu Furlanske ravnine, ki so napredovale proti hribom Zahodne Slovenije:
Vsi pogledi so bili usmerjeni v Tail-end superelico nad Pordenone-jem, a so se v spodnji ravnini sprožile nove plohe (posledica nizkega CIN-a) in prekinile dotok ugodnega jugovzhodnika v celico. Nevihta je hitro oslabela. Na povsem drugačne pogoje je naletela celica pred njo, ki je bila ravno dovolj spredaj, da je proženje južno ni prizadelo in je profitirala na močnem jugovzhodniku spodaj. Videti je bilo vse tipične strukture, ob visokem PWAT (Precipitable Water), sicer High precipitation supercelice: Shelf cloud pred nevihto, zalit RFD (Rear Flank Downdraft) wall cloud desno, ki je hitro prešel v hribovito območje, kar je izničilo možnosti nastanka tornada ter nad hribi Zahodne Slovenije nenavadno izrazit ‘beaver’s tail’, oziroma močan vtok toplega in vlažnega zraka v supercelično nevihto.
Ker je bila nevihta za naše kraje res lepa, saj je velika heličnost omogočala nastanek fotogeničnih struktur, bomo predstavili nekoliko več fotografij dogodka. Začnimo z dvema panoramama v dveh fazah nevihte. Na prvi je viden wall cloud tik pred hribi, na drugi je nevihta že blizu Goriških brd, gust fronta bo vsak čas udarila. Na prvi sliki je še viden izrait Beaver’s tail desno od mezociklona:
Posamezni izseki prihoda nevihte iz fotoaparata:
Širokokotni posnetki, narejeni s telefonom (Zanimivo, kako so telefoni postali konkurenčni dragim DSLR fotoaparatom… Kvaliteten DSLR+objektiv, ki omogočata fotografijo tudi dnevnih strel+oprema za fotografijo le teh, stane nekaj čez 2000 EUR brez širokokotnega objektiva, ki bi k ceni dodal še dodatnega tisočaka. Kvaliteten telefon stane nekaj pod 1000 EUR in je danes sposoben narediti povsem kompetentne širokoktne fotografije, brez da omenjamo ostalih sposobnosti kombiniranja objektivov v sodelovanju z umetno inteligenco v portretni, ali makro fotografiji. Edino kjer odpove, so nočni pogoji in nočno slikanje strel, kjer je klasični način fotografije še vedno najboljši. Kakorkoli, telefon je postal pomembno dopolnilo fotografije neviht in pogosto DSLR uporabljam za lovljenje strel v kombinaciji s strukturo nevihte, medtem ko s telefonom beležim tekoče dogajanje…brez strahu, da bi kaj zamudil.) Fotografirano s Huawei 50 MATE Pro. Na širokokotnih posnetkih so lepo vidne tudi striacije mezociklona:
Nevihto je odneslo v hribe Zahodne Slovenije, Goriška brda pa je zajel pas padavin FFD-ja oslabljene supercelice iz Pordenone-ja. Nekaj fotografij meociklona v razpadanju smo zajeli tudi sami. Nevihta je sicer kasneje zagrabila jugovzhodnik prek tržaškega zaliva in se ponovno okrepila, a večjih posebnosti ni bilo zabeleženih, razen par močnih CG razelektritev iz nakovala v FFD-ju:
In to je bil le uvod v eno največjih vremenskih katastrof, kar jih naša država pomni. Ta linija neviht je bila praktično uvertura v nočno tvorbo nevihtnih linij, ki so prinesle močne nalive na Gorenjsko, Savinjsko in Koroško. Vetrovni profil se je kasneje zvečer poravnal, na močnem jugozahodniku so začele nastajati številne nevihtne linije, ki so prinašale močne nalive v praktično celotno Slovenijo in prek noči sprožile ene najhujših poplav v zgodovini naše države. O tem bomo več govorili v ločenem članku, kot se za dogodek bibličnih razsežnosti tudi spodobi. Prav tako bomo v bodočem članku oravnavali tudi količine padliega dežja. Do naslednjič…
Viri:
- ARSO
- OSMER FVG
- VERTIKALNE SONDAŽE
- GFS ARHIV
- BLITZORTUNG.ORG
- SAT24.COM
- METEOLOGIX.COM
- ZEVS FORUM
- fotografija tornada: avtor neznan