Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno povečuje. V zadnji dekadi (2001 – 2010) je bilo zabeleženih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pršic. To je dvakrat več kot v prejšnji dekadi (1991 – 2000) in kar šestkrat več kot v letih 1981 – 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzročijo motnje v prehranskih omrežjih, izrinejo avtohtone vrste in ogrožajo oskrbo s hrano in vodo. (Matošević, 2013). Vzroke za povečevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in močno povečanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Večina vnešenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzročijo pomembno škodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne učinke na biodiverziteto.
Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) izvira iz vlažnih subtropskih področij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvič vnešena v Nemčijo, leta 2007 v Švico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvič opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je razširila v Slovenijo. Pri nas je bila prvič potrjena leta 2011 v Ključarovcih v Pomurju. Istega leta so jo našli tudi na Madžarskem, v Romuniji, na Češkem, Turčiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvič vnešena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).
Ličinke pušpanove vešče obžirajo liste drobnolistnega pušpana (Buxus microphylla), navadnega pušpana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzroča veliko škodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemičnem varstvu, biološkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogorčic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in širjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pušpana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnejši škodljivec na pušpanu (Peterlin, 2015).
RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA
Razvojni krog od jajčeca do metulja traja pri 20°C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Matošević, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah že potrjeni tudi štirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).
Jajčeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odloži na spodnjo stran listov, kjer jih težko opazimo. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pušpana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pušpana v povprečju uničijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru močnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).
Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), čeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dolžino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).
Odrasla vešča se pojavlja od aprila do septembra. Metuljčki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. S starostjo se telo vešče obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč (Peterlin, 2015). Letno z več generacijami se lahko razširi do 5 km daleč (Matošević, 2013). Metuljčki so aktivni podnevi in ponoči (Peterlin, 2015).
Veliko odličnih fotografij pušpanove vešče v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:
http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis
ŠKODA
Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko požrejo grm v celoti. Močno napadene rastline se težko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).
Metuljčki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opažamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in značilno pajčevino (Matošević, 2013).
VARSTVO
Najboljša je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ročno. Najpomembnejši naravni sovražnik so ptice (Peterlin, 2015), čeprav te nerade letijo na pušpan, zaradi njegove toksičnosti (Matošević, 2013). Učinkovite so entomopatogene ogorčice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manjših vrtovih se poleg ročnega pobiranja ličink omenja še stresanje grmov in oblivanje z vodo (Matošević, 2013).
Registriranih insekticidov za varstvo pred pušpanovo veščo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je škoda še majhna. Uporabimo škropilnice z močnim pritiskom, da škropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima škodljivec več rodov letno, je potrebno škropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Močno poškodovane grme uničimo s sežigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).
ZAKLJUČEK
V letu 2015 je pušpanova vešča povzročala veliko škode v večjem delu Slovenije. Pušpan je pri nas široko razširjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uničenje starih rastlin z družinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravočasnemu zatiranju ličink pušpanove vešče, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natančneje definirati način prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta način bomo lahko razvili učinkovite strategije zatiranja škodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemično varstvo pred škodljivcem in raziskati možnosti vnosa naravnih sovražnikov.
LITERATURA
- MALLEY R., NUSS M. 2010. Phylogeny and nomenclature of the box tree moth, Cydalima perspectalis
- MATOŠEVIČ D. 2013. Box Tree Moth (Cydalima perspectalis, Lepidoptera; Crambidae), New Invasive Insect Pest in Croatia. (pdf). Original paper: South East European Forestry 4 (2), p.89-94.
- PETERLIN A., RODIČ K. 2015. POJAV PUŠPANOVE VEŠČE (Cydalima perspectalis) NA OBMOČJU
- SELJAK G. 2012. Six New Allien Phytophagous Insect Species Recorded in Slovenia in 2011. Acta Entomologica Slovenica, Vol.20, št.1, Ljubljana, p.31-44