Čebulna muha (Delia antiqua sin. Hylemya antiqua) je en najpomembnejših škodljivcev čebule in drugih kultur iz družine lukovk. Škodo dela še na poru, česnu, šalotki, zimskem in šopastem luku, drobnjaku in šopastem česnu. Ličinke čebulne muhe povzročajo škodo z zavrtanjem v čebulice, kjer se hranijo. Napadene čebulice pričnejo gniti in so neuporabne ter se slabo skladiščijo.

Čebulna muha je podobna navadni hišni muhi (Musca domestica), le da je manjša. Njeno telo je dolgo 5 – 7 mm in pepelno sive barve, na hrbtni strani zelenkastega sijaja. Noge so črne, tipalke puhaste. Na trebuhu samca opazimo bolj ali manj jasno izraženo vzdolžno temno črto. Samica te črte nima. Krila so prozorna z rumenkastim nadihom. Glavni razpoznavni znak so izrazito rdečerjave oči. Jajčeca so bele barve, podolgovata z vzdolžnimi črtami, dolga 1,5 mm. Ličinka, žerka, ob koncu razvoja doseže velikost 8 mm. Buba je svetlo, ali temno rjava, obročasta in ovalne oblike. Meri 7 mm v dolžino in 2,5 mm v širino.

Čebulna muha prezimi v zemlji v obliki bube. Navadno prične izletati v sredini aprila, v hladnih in mokrih pomladih nekoliko kasneje. Škodljivec je bolj aktiven v hladnejših in bolj mokrih letih, zato lahko naredi veliko škode jeseni na poru, ko so temperature nižje. Letno ima 3 generacije, največ škode na čebuli povzroči prva spomladanska generacija, saj je takrat občutljivost rastlin največja. Celoten razvojni krog traja 45 do 65 dni, odvisno od temperature. Ličinka pri 15°C zaključi svoj razvoj v 45 dneh, pri 25 – 30°C pa v 17 dneh. Muhe živijo 2 do 4 tedne in se lahko selijo na večje razdalje, do 1,5 km, dokler ne najdejo gostitelja. S parjenjem pričnejo 10 dni po začetku letanja. Samice odložijo jajčeca v zemljo blizu rastlin, ali na mlade liste rastlin. Vsaka samica lahko izleže več kot 100 jajčec, ki jih odlaga v skupinah po 15 – 20. Samička leže jajčeca 15 dni, v več ciklih. Ličinke se po izleganju pomikajo do čebulic in vstopijo vanje pri bazalnem delu, kjer se hranijo. Eno čebulo lahko napade več ličink. Če rastlina odmre preden se ličinke do konca razvijejo, se preselijo na drugo rastlino, kjer se dopolnilno hranijo. Ena ličinka lahko uniči 20 rastlin. Ličinka ima 3 larvalne faze. Druga generacija škodljivca se pojavi štiri tedne po prvi, zato je varstvo čebule smiselno vse tja do sredine maja. Ko je razvoj ličinke končan, se zabubi v tleh, na globini 5 – 10 cm. Preobrazba traja 15 – 25 dni. Muha preide v fazo zimskega mirovanja jeseni, ko temperatura tal pade pod 15°C.

Znamenja napada se kažejo v obliki zvijanja listov, ki postanejo mlahavi in se povesijo. Srčni list se suši in ga zlahka izvlečemo. Na poškodovanih čebulicah se prične razvijati plesen. Rastlina propade. Na gnijočih čebulicah se pogosto hranijo tudi saprofitske vrste reda Diptera.

Za varstvo pred škodljivcem uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni dovoljena. Učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev je tudi vprašljiva, zaradi velike mobilnosti muhe. Najbolj priporočljiv je večletni kolobar. Čebulnice na isti površini pridelujemo le vsaka tri leta. S tem se populacija škodljivca zmanjša. Odstranjevati moramo samonikle in izločene čebule ter jih uničiti. Isto velja za ostanke čebule iz skladišč, saj lahko predstavljajo vir novih okužb. Izogibati se moramo poškodbam rastlin, ker na poškodovana mesta samice odlagajo jajčeca. Različne sorte čebule nimajo pomembnega vpliva na odpornost na škodljivca, čeprav velja, da so bele sorte čebule bolj občutljive. Pri varstvu se najpogosteje poslužujemo pokrivanja pridelka z agro koprenami ter biotičnega varstva z uporabo entomopatogenih ogorčic (pripravek NEMASYS GROW YOUR OWN).

V sredini aprila pričnemo s spremljanjem pojava škodljivca tako, da v nasade postavimo rumene lepljive plošče na višino največ 30 cm nad rastline. Plošče obrnemo proti jugozahodu, oziroma v smer iz katere najpogosteje piha veter. Posevke pričnemo pokrivati v času največjega naleta muhe. Uporabimo agro koprene, ki nimajo lukenj. Čebulnice plosko pokrivanje slabo prenašajo, saj so listi na to občutljivi. Smiselno je postaviti nizke loke, tako se koprena ne dotika listov. Pokrivanje ne pomaga, če imamo preozek kolobar. Čebulnice pridelujemo na isti površini le vsaka tri leta.

Pripravke, ki vsebujejo Enotomopatogene ogorčice (nematode – mikroskopsko majhni, črvičkom podobni organizmi) dobimo na tržišču v škatlicah, v katerih je dovolj organizmov za zaščito 60 m2 zemljišča. Ker gre za žive organizme, ima pripravek omejen rok uporabe (3 tedne), zato ga je mogoče dobiti le ob predhodnem naročilu. Pripravek raztopimo v vodi, s katero zalijemo rastline in zemljo v okolici. Ogorčice takoj ko pridejo v zemljo pričnejo z iskanjem gostitelja. Ko ga najdejo, ga parazitirajo in s tem uničijo. Poleg čebulne muhe, se ogorčice hranijo še s številnimi drugimi škodljivci, kot so korenjeva muha, kapusova muha, sovke, košeninar, mrtvaška mušica, mravlje, pedici, rumena kosmuljeva grizlica, cvetlični resar in jabolčni zavijač. Ogorčice za svoj obstoj potrebujejo odsotnost sončne svetlobe, zrak za dihanje in vodo za premikanje, zato najbolje živijo v zmerno vlažnih tleh. Aktivne so pri temperaturah med 13 in 28°C. Za učinkovito varstvo moramo pripravek uporabiti vsakih 14 dni do konca aktivnosti škodljivca, oziroma v času, ko ta povzroča največjo škodo.

Za naročila pripravka, ki vsebuje entomopatogene ogorčice, pokličite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko na telefonsko številko 05 30 41 611. Prvo naročilo bo predvidoma izvedeno v naslednjem tednu, med 22. in 24. aprilom, zato z naročili pohitite! Prav tako v Enomarketu Kojsko lahko kupite tudi agrokoprene različnih velikosti, od 1,6m×10m, 2,1m×10m, pa do 3,2m×10m.

Viri: