V dneh med 5. in 6. majem so bili izpolnjeni primarni pogoji za okužbo vinske trte s peronosporo (Plasmopara viticola). Inkubacijska doba je v teku in bo predvidoma potekla ta vikend (petek 11., sobota 12. maj), zato je potrebno v teh dveh dneh opraviti prva škropljenja proti tej bolezni. Pri tem moramo upoštevati, da se v soboto popoldne/zvečer pričnejo padavine, torej je najprimernejši čas za škropljenje petek, ali sobota dopoldne. Količina padavin kot kažejo modeli sicer ne bo velika, najbrž bo padlo med 10 in 15 mm dežja. Pri škropljenju uporabimo kontaktne fungicide na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona, zoksamida in ciazofamida. Fitofarmacevtska sredstva na osnovi večine omenjenih aktivnih snovi lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.
OPIS BOLEZNI IN IZRAČUNI INKUBACIJSKIH DOB
Gliva Plasmopara viticola okužuje vse nadzemne organe vinske trte od sredine maja do pozne jeseni. Obseg okužb je odvisen predvsem od vremenskih razmer in iz leta v leto niha. Gliva prične svoj razvoj na Primorskem navadno konec aprila, začetek maja, ko dozorijo zimski spolni trosi ‘oospore’, katere prezimijo med listjem na tleh. Oospore vzkalijo, iz njih izrastejo trosovniki (sporangiji), na katerih se razvijejo nespolne spore ‘zoospore’. Slednje veter in dež zaneseta na mlade lističe trte. Za primarno okužbo je potrebna prisotnost vode, oziroma vlage, saj zoospore sprva plavajo v kapljicah vode in nato vzkalijo skozi listne reže s pomočjo kličnega mešička (PRIMARNA OKUŽBA). Iz kličnega mešička se razvije micelij, ki se razraste v medcelične prostore mezofila listov (listna sredica). Kasneje micelij požene sesalne bradavice, ki se vrastejo v notranjost posameznih celic.
POGOJI ZA PRIMARNO OKUŽBO
Oospore pridobijo sposobnost kalitve, ko vsota efektivnih temperatur razvoja doseže 170°C (gre za vsoto temperatur od 1. januarja naprej, ki so višje od temperaturnega praga 8°C). Tako vsoto efektivnih temperatur smo denimo v Kojskem v Goriških Brdih letos dosegli že 13. aprila. Vendar, ker je bil aprila razvoj trte počasen, oziroma je trta kmalu po brstenju prenehala z razvojem zaradi nizkih temperatur, kljub obilnim padavinam v aprilu ni bilo pogojev za primarno okužbo. Le ta se namreč zgodi, ko so listi trte dovolj razviti (premer lističev 2 – 3 cm), da že imajo odprte listne reže, le te so namreč vdorno mesto za glivo. Poleg tega mora v treh dneh pasti vsaj 10 mm dežja (v Goriških Brdih je v začetku maja ta količina padla v enem dnevu – 6.5.), povprečna dnevna temperatura mora biti višja od 11°C ( V Goriških Brdih v prvi dekadi maja 2012 med 14 in 20°C, pri čemer tudi minimalna jutranja temperatura ne pade pod 11°C, razen v nižinah), lističi pa morajo biti mokri vsaj 10 – 12 ur. Ob tem omenimo še, da nekatere tuje raziskave navajajo drugačne pogoje za primarno okužbo, ki naj bi se zgodila že v fenofazi 5 – 6 listov, pri količini padavin 2,5 mm in temperaturi višji od 11°C (manjka citat).
Na okužbo vpliva tudi vzgojna oblika, predvsem višina debla trt. Nižje kot je deblo, hitreje pride do okužbe, saj je pot zoospor od tal do lističev krajša.
INKUBACIJSKA DOBA
Obdobju med primarno okužbo in pojavom prvih bolezenskih znamenj pravimo inkubacijska doba. Odvisna je od temperatur v času po primarni okužbi. V tem času se micelij razraste v medceličevju in je pripravljen na oblikovanje trosonoscev in trosov. Inkubacijsko dobo si lahko enostavno izračunamo po Hillovi enačbi. Na dan primarne okužbe še ne nanašamo fungicidov. Zabeležimo si ta dan (temperatura, količina padavin) in pričnemo spremljati inkubacijsko dobo. Fungicide prvič uporabimo kak dan pred iztekom inkubacijske dobe. S tem preprečimo sekundarne okužbe. V nekaterih zelo suhih letih lahko to škropljenje izpustimo, vendar pri tem tvegamo poznejše okužbe.
V formuli je Hill vsaki povprečni dnevni temperaturi priredil ‘faktor poteka inkubacije’. Ob dnevu, ko so bili izpolnjeni pogoji za primarno okužbo, pričnemo seštevati faktorje poteka. Ko se vsota približa 100, se inkubacijska doba izteka in potrebno je uporabiti fungicide.
Poglejmo si potek inkubacijske dobe v Goriških Brdih v maju 2012 na podlagi podatkov iz dveh amaterskih vremenskih postaj (VP Enomarket Kojsko in VP Biljana – bjana.net):
VP Enomarket Kojsko:
- 6.5.: 14,1°C – faktor 9
- 7.5.: 14,1°C – faktor 9
- 8.5.: 16,6°C – faktor 13
- 9.5.: 17,9°C – faktor 14
- 10.5.: 20,6°C – faktor 18
Seštevek faktorjev znaša 63. Če upoštevamo, da bo petek 11.05. zelo topel dan, ko pričakujemo maksimalne temperature preko 30°C in povprečne preko 20°C, ugotovimo, da se bo vsota faktorjev že precej približala številki 100. Torej moramo danes, ali jutri nanesti fungicide.
Podobno velja za Biljano, kjer je vsota faktorjev zaradi višjih povprečnih temperatur še nekoliko višja:
- 6.5.: 14,9°C – faktor 10
- 7.5.: 15,0°C – faktor 10
- 8.5.: 17,4°C – faktor 13
- 9.5.: 18,6°C – faktor 16
- 10.5.: 21,5°C – faktor 21
Seštevek je 70, ob koncu današnjega dne lahko domnevamo, da bo 91, torej bi lahko prva bolezenska znamenja že opazili v soboto, 12.05., ko se bo inkubacijska doba iztekla.
Pri varstvu pred peronosporo vinske trte je zelo pomembno preventivno ukrepanje, saj je kurativno manj uspešno, pa tudi sredstev, ki bi imela dobro kurativno delovanje, ni. Včasih začnemo s škropljenji tudi veliko prej, predvsem če imamo v vinogradu težave s črno pegavostjo vinske trte (Phomopsis viticola). V tem primeru škropimo v začetnem obdobju rasti mladik, ko se pojavljajo izbruhi spor. Odvisno od potrebe izvedemo 1 – 2 škropljenji, 1. ko so mladike velike 2 – 3 cm in drugič, ko so velike 3 – 5 cm. Proti bolezni učinkujejo sredstva na osnovi propineba, ditianona, folpeta, metirama, krezoksim-metila in azoksistrobina. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba.
Po izteku prve inkubacijske dobe za peronosporo, pričnemo spremljati tudi pojav sekundarnih okužb. Za ta namen uporabljamo Blaeser-Weltzein-ovo metodo za napoved sekundarnih okužb. Sekundarne okužbe so možne, ko je produkt: temperatura×čas omočenosti lista = 50 stopinj ur. Za ta namen potrebujemo senzorje, ki merijo omočenost lista. Vremenske postaje na WineAndWeather.net zaenkrat teh senzorjev še nimajo, jih imajo pa agrometeorološke postaje na Fito-info, katere uporabljajo prognostiki kmetijskih zavodov za napovedovanje verjetnosti pojava bolezni.
Prva škropljenja proti peronospori torej opravimo s fungicidi na podlagi karbamatov-ditiokarbamatov (mankozeb, propineb, metirama – DITHANE DG, MANFIL, ANTRACOL, POLYRAM DF), ftalimidnih spojin (folpet, ditianon – FOLPAN 80 WDG, DELAN 700 WG), ali pripravki na podlagi zoksamida (ELECTIS 75 WG) in ciazofamida (MILDICUT). Slednji je zelo odporen na izpiranje z dežjem, saj se močno veže v voščeno povrhnjico listov. Zdrži lahko vse do 90 mm padavin. Uporabi folpeta se pri prvem škropljenju raje izognemo, saj ga še večkrat dodamo pri kasnejših škropljenjih. 6 – 10 dni po prvem škropljenju, odvisno od vremena ponovno uporabimo kontaktne fungicide, ali polsistemike.
Za več informacij in nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev, obiščite Enomarket d.o.o., Kojsko.
Za konec objavljamo še kmetijske nasvete, ki jih je 10. maja izdal Kmetijski zavod Nova Gorica:
PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE
Pogoji za okužbe vinske trte s peronosporo so izpolnjeni na celotnem območju Primorske zato priporočamo, da v naslednjih dveh dneh vinograde poškropite proti peronospori vinske trte.
Uporabimo kontaktne pripravke na osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta, ditianona in fungicidov na osnovi zoksamida in mankozeba ter ciazofamida. Taki pripravki so: Delan 700 WG v 0,05% konc., Folpan 80 WDG v 0,15% konc., Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Manfil 75 WG, Manfil 80 WP in Pinozeb M 45 v 0,20% konc., Polyram DF v 0,24% konc., Antracol in Antracol WG 70 v 0,2% konc., Electis 75 WG v 0,15-0,18% konc. in Mildicut v 0,4% konc.
Za razvoj oidija so razmere zelo ugodne.
Predvsem v tistih vinogradih, kjer smo imeli v lanskem letu težave z oidijem vinske trte je smiselno preventivno škropljenje proti oidiju.
Uporabimo lahko pripravke na osnovi močljivega žvepla in druge ustrezne kontaktne pripravke.
Uporabimo lahko:
– Quadris v 0,10 % konc.
– Universalis v 0,20 % konc.
– Cabrio Top v 0,20% konc.
– Collis v 0,03 – 0,04 % konc.
– Stroby WG v 0,01 – 0,02 % konc.
– Crystal v 0,016 – 0,02 % konc.
– Talendo v 0,025 % konc.
– Vivando v 0,016 – 0,02 % konc.
– Cosan v 0,3 – 0,6 % konc.
– Vindex 80 WG v 0,3 – 0,6 % konc.
– Kumulus DF v 0,3 – 0,6 % konc.
– Močljivo žveplo v 0,3 – 0,6 % konc.
– Pepelin v 0,3-0,6 % konc.
– Thiovit Jet v 0,3-0,6 % konc.
– Topas 100 EC v 0,025 % konc.
– Folicur EW 250 v 0,03 % konc.
– Orius 25 EW v 0,03 % konc.
– Mystic 250 EC v 0,4 l/ha
– Tebusha 25% EW v 0,4 l/ha
– Falcon EC 460 v 0,03-0,04 % konc.
– Nativo 75 WG v 0,018 % konc.
– Domark 100 EC v 0,025 % konc.
– Postalon 90 SC v 0,10-0,125 % konc.
– Karathane gold 350 EC v 0,05-0,06 % konc.
– Topsin-M v 1,6 kg/ha
pripravil: dr. Ivan Žežlina
Originalen članek je dostopen TUKAJ!
Viri:
- Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 403 str.
- Agrometeorološke postaje na Fito-info
- Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net