V lanskem letu smo fenofazo brstenja v Kojskem v Goriških Brdih zabeležili 4. aprila. Letos smo isti vinograd, v katerem rastejo sorte ‘Sauvignon’, ‘Modri pinot’ in ‘Chardonnay’, prvič obiskali 27. marca. Brstenje se je tedaj pravkar pričenjalo, vendar je bila večina trt vseh treh sort še v fenofazi solzenja.
Brstenje trte se prične, ko se povprečne dnevne temperature za daljši čas povzpnejo nad 8 – 12°C. Take temperature smo imeli v Goriških Brdih letos skozi celoten marec, zato bi lahko pričakovali precej zgodnejše odganjanje vinske trte. Kot kaže je svoje prispevala tudi suša v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je nekoliko zaustavila razvoj trte. Vseeno, razvoj je močno odvisen od lege. Na najboljših vinogradniških legah na gričih, ki so obrnjeni proti jugu in jugozahodu, so bile predvsem starejše trte sorte ‘Rebula’, ki v Brdih velja za poznejšo sorto, precej bolj razvite, nekatere so imele že vidne kabrnike (BBCH53). Razlike so bile tudi med posameznimi trtami v vinogradu. Pri zgodnjih sortah v Kojskem, so rozge očitno dobro dozorele. Predvsem debelejše rozge, v katerih je zaloga hranilnih snovi večja, so že imele razvit prvi list (BBCH11), medtem ko na tanjših rozgah začetka brstenja še ni bilo opaziti.
V primerjavi z lanskim letom so trte v Kojskem brstele ob praktično enakem času. Razvoj je bil hitrejši na drugih legah, v okolici Gorenjega Cerovega, Višnjevika, oziroma povsod tam, kjer je povprečna dnevna temperatura višja. Povprečne dnevne temperature v mesecu marcu 2012 v Goriških Brdih so razvidne iz spodnjega grafa:
Počasnejši je bil razvoj trte na območju Neblega, Vipolž in Ceglega na italijanski strani meje. Povprečna temperatura v nižini je bila tudi do 3°C nižja kot v višje ležečih krajih, kar je predvsem posledica nočne, oziroma jutranje inverzije. Najslabše so bile razvite trte na območju, ki ga je lani 22. julija prizadela toča. Enoletni les je močno poškodovan, brstenja 1. aprila še ni bilo opaziti (glej sliki spodaj):
V primerjavi z lanskim letom torej velikih razlik v brstenju ni bilo. Mogoče je bila nekoliko bolj zgodnja sorta ‘Rebula’ na najboljših vinogradniških legah. Rebula sicer po podatkih iz Ampelografskega vrta v Kromberku pri Novi Gorici, v povprečju brsti 8. aprila, ‘Chardonnay’ 6. aprila, ‘Modri pinot’ 30. marca. Podatki veljajo za obdobje 1999 – 2009.
V začetku aprila smo končno dobili večje količine dežja. Temperature so se predvsem po 8. aprilu precej znižale, saj povprečna dnevna temperatura ponekod ne dosega več 8°C. Posledično se je upočasnil razvoj trt. 9. aprila zjutraj se je temperatura marsikje spustila pod 0°C. V Goriških Brdih so bili zabeleženi naslednji temperaturni minimumi:
- Neblo -2,4°C
- Korada -2,4°C
- Šlovrenc -2,35°C
- Vipolže -1,7°C
- Višnjevik 0,0°C
- Biljana 0,2°C
- Kojsko 0,4°C
- Hum 0,7°C
- Kozana 1,2°C
V Šlovrencu, Neblem in Vipožah je šlo pod 0°C tudi še 10. aprila. Zabeležene so bile naslednje temperature:
- Šlovrenc -1,2°C
- Neblo: -0,7°C
- Vipolže: -0,5°C
V višje ležečih krajih je bilo precej topleje, med 1,7 in 3,1°C. Ker smo imeli 9. aprila še precej visoko zračno vlago je nastala slana. Iz različnih krajev v Brdih prihajajo poročila o pozebi. Največ škode naj bi bilo na koščičastem sadju, nekaj tudi na trti. O pomrznjenih mladikah na trti poročajo celo iz krajev z večjo nadmorsko višino, recimo iz Brestja.
Ko trta prične z brstenjem, se prično razvijati tudi prve bolezni in škodljivci vinske trte. Med najpomembnejšimi sta oidij (Uncinula necator) in pršica trsne kodravosti, ali akarinoza (Calepitrimerus vitis). Oidij prične svoj razvoj ob razpiranju očes, vendar okužb sprva sploh ne opazimo. Prve plesnive prevleke postanejo vidne šele v maju. Varstvo pred oidijem je odvisno predvsem od razvoja bolezni v prejšnjem letu. Če lani z oidijem nismo imeli težav, pričnemo škropiti šele skupaj s škropljenjem proti peronospori. V primeru, da smo v lanskem letu imeli težave z oidijem, moramo pričeti z varstvom v času razpiranja brstov. Uporabimo lahko žveplove pripravke v povečani koncentraciji 2 % na hektar. Pri tem moramo biti pozorni na temperaturo zraka, saj žveplovi pripravki slabo delujejo pri temperaturah pod 15°C. Žveplo deluje tudi na škodljive pršice, medtem ko koristnih plenilskih pršic ne prizadene, saj jih v času brstenja na trti še ni veliko.
Pršica trsne kodravosti je pršica šiškarica s črvičastim telesom. Povzroča akarionzo, oziroma kodranje listja. Prezimuje pod luskolisti zimskih očes, ali v razpokah lubja na starejšem lesu. Ko zimska očesa nabreknejo, se pričnejo hraniti na zasnovah mladik. Škoda je večja v hladnih pomladih, ko je razvoj mladik počasen, bolj prizadete so poznejše sorte. Če je na oko več kot 100 pršic, le to ne odžene. Pri srednje velikem številu pršic prihaja do zastoja pri odganjanju in zakrnelosti mladik. Lističi so majhni, nagubani, izrazito dlakavi, krhki, žličasto zviti, s skrajšanimi medčlenki. Najnevarnejše je obdobje od odganjanja do velikosti mladik 30 cm. Pozneje se pršice porazdelijo po listih in škoda ni več tako pomembna. Imajo 3 do 4 rodove letno. Poleti opazimo izmaličene liste z drobnimi nekrotiziranimi pegami. Če take liste pogledamo proti soncu, bomo opazili veliko število drobnih zvezdastih presvetlitev.
Pojav akarinoze je danes pogost predvsem pri mladih trtah in poznih sortah. Z varstvom pričnemo takoj ob odganjanju, oziroma nekoliko počakamo, da vidimo, kako odganjanje poteka. Velikost populacije določimo s pregledom očes pod lupo s 30-kratno povečavo. Pršice najdemo neposredno pod luskolisti očes. Če na oko najdemo 5 – 10 pršic, je potrebno zatiranje. Navadno zadostuje uporaba žveplovih pripravkov. Če se obseg škode iz leta v leti povečuje, moramo opraviti načrtno zatiranje.
V primeru, da je temperatura vsaj del dneva nad 15°C lahko uporabimo:
- žveplove pripravke v 2% koncentraciji
- apneno žvepleno brozgo v 20% koncentraciji
Učinkujejo še naslednji pripravki:
- mineralna olja v 3% koncentraciji pri porabi vode vsaj 400 do 600 l/ha
- neemovo olje (NeemAzal)
Z uporabo akaricidov počakamo kakšen dan več, da dosežemo dobro delovanje še na rdečo sadno pršico (Panonychus ulmi). Uporabimo akaricide na podlagi fenpiroksimata (Ortus 5 SC), fenazakvina (Demitan), ali spirodiklofena (Envidor). Akaricidi, s katerimi zatiramo rdečo sadno pršico, pogosto slabo učinkujejo na pršice šiškarice. V avgustu akaricide uporabimo le v vinogradih, kjer so zares velike težave. V tem času se pršice selijo pod luskoliste. V ekološki pridelavi lahko uporabimo žveplenoapneno brozgo in NeemAzal.
Za nakup potrebnih fitofarmacevtskih sredstev obiščite podjetje Enomarket d.o.o., v Kojskem.
Viri:
- Korošec-Koruza Z., Rusjan D. 2011. Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte. Poročilo 2011. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 3.
- Vršič S., Lešnik M. 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 403 str.
- Agrometeorološke postaje na Fito-info
- Vremenske postaje dostopne na WineAndWeather.net