V času brstenja, pa tudi še po koncu cvetenja se na češnji pojavljajo nekateri škodljivci, ki lahko povzročijo veliko škodo. Med njimi omenimo sovko malega zimskega pedica (Operophtera brumata), hroščka črešnjarja (Anthonomus rectirostris), pa tudi drevesno veščo češnjevega brstnega molja (Argyresthia pruniella) in črno češnjevo uš (Myzus cerasi), dva škodljivca, ki si ju bomo tokrat natančneje ogledali.
Češnjev brstni molj je pogost škodljivec, ki le redko razvije velike populacije. Običajno je napadenih le nekaj odstotkov cvetov, ali plodičev. Prezimuje v stadiju jajčeca v razpokah drevesne skorje. Jajčeca so ovalna, olivno zelena s črnimi pikami. Sprva belkaste gosenice se izležejo v času razpiranja luskolistov in se zavrtajo v brste. Ob koncu brstenja, preden se cvetovi odprejo, opazimo obžrte cvetne šope in izvotljene cvetove, ki so prepredeni z nežno pajčevino, v katerih je veliko drobnih črnih iztrebkov ter 3 do 4 mm dolga zelenkasta gosenica. Ob koncu razvoja 6 mm gosenica objeda mlade liste, ki se šele razpirajo ter plodiče. Tudi na listih opazimo veliko črnih iztrebkov ter pajčevino. V literaturi zasledimo, da se gosenica zabubi v tleh oziroma v razpokah na deblu. V našem primeru smo bube opazili predvsem na listih. Ali gre za normalno obnašanje škodljivca, ali je to zgolj zaradi hitrega razvoja listov v letošnjem toplem marcu, ki nudijo primerno zatočišče za bubo, ne vemo.
Zatiranje češnjevega brstnega molja je redko potrebno. Prag škode je pri 5 odstotkih napadenih cvetnih šopov. Če pri spomladanskih škropljenjih uporabimo oljne pripravke proti malemu zimskemu pedicu, zatremo tudi goseničice molja, ki se prav takrat izlegajo. Za varstvo pred škodljivcem je pri nas registririran le insekticid NeemAzal z aktivno snovjo azadirahtin, katera je izvleček pešk tropskega drevesa neem (Azadirachta indica). Sredstvo je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi in ni strupeno za čebele. Sredstvo lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.
Črno češnjevo uš prepoznamo po kodranju listja na napadenih drevesih ter izločanju medene rose, s katero se hranijo mravlje, ki so zato do uši zaščitniške. Če skodrane, oziroma zvite liste razpremo, na spodnji strani najdemo velike populacije črnih uši.
Telo črne češnjeve uši je hruškasto oblikovano, zgoraj črne, spodaj rjave barve, veliko od 2 do 4 mm. Krilata oblika samice je svetleče črne barve in je velika do 2,4 mm. Uš prezimuje v obliki jajčeca, ki je ovalne oblike in črne barve. Na mladih češnjevih drevesih jajčeca najdemo ob bazi brstov. Temeljnice se izležejo aprila, ob nabrekanju brstov. V toplih pomladih, kakršna je bila letošnja, se to lahko zgodi že prej, ko vsota aktivnih temperatur (seštevek temperatur nad pragom 10°C) doseže 44 do 61°C. Na mladih drevesih se škodljivec najraje hrani na spodnji strani listov v zgornjem delu krošnje, na starejših drevesih pa na listih bližje tlem. Hrani se s sesanjem na listnih žilah. Napadeni listi pričnejo zaostajati v rasti, se skodrajo in kasneje počrnijo ter posušijo. Poleti uš migrira na sekundarne gostitelje, plevele iz rodov Galium, Veronica, Euphrasia in Bidens. Poleti, ob visokih temperaturah, je aktivnost samic manjša. Najbolje se počutijo pri temperaturah med 25 in 28°C ter 70 – 80 % relativni zračni vlagi. Življenska doba samic je 20 do 52 dni. V tem času partenogenetsko izleže 60 do 120 ličink. Letno se pojavi 10 do 16 generacij. Spolna oblika se pojavi septembra, v oktobru samica izleče 3 do 5 jajčec v bližini brstov. Izleganje jajčec traja do odpadanja listja.
Črna češnjeva uš ima številne naravne sovražnike, med njimi številne polonice in druge vrste. Nekatere navajamo tukaj: Anthocoris nemorum L., Forficula auricularia L., Adalia bipunctata L., Propylaea 14-punctata L., Coccinella septempunctata L., C. quinquepunctata L., Adonia variegata Goeze, Chrysopa perla L., Ch. carnea Steph., Syrphus corollae F., S. balteatus Deg., S. ribesii L., Ephedrus persicae Frogg., E. plagiator N., E. cerasicola Stary, Praon volucre Hal.
Kemično zatiranje škodljivca opravimo po cvetenju, prag škode je pri 3 % napadenih poganjkov. Po tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo so za ta namen pri nas dovoljena sredstva Confidor 200 SL in Kohinor 200 SL (aktivna snov imidakloprid), NeemAzal – T/S (azadirahtin A) ter Calypso SC 480 (tiakloprid). Pri slednjem je potrebno upoštevati 50 metrski netretiran varnostni pas od meje brega voda 1. in 2. reda. Vsa sredstva razen NeemAzal-a so strupena za čebele, zato moramo upoštevati napotke za zaščito čebel. Sredstva za zatiranje črne češnjeve uši lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.
Viri:
- Štampar F. in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas, 416 str.
- The pest and disease gallery
- Agro Atlas – Argyresthia pruniella
- Agro Atlas – Myzus cerasi
- Tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja (2012)