Mravlje na sadnem drevju največkrat prepoznavamo kot slabo znamenje. Bodisi se hranijo z nektarjem v cvetovih in pri tem ne pride do oploditve, bodisi jim vir hrane predstavlja medena rosa, ki jo izločajo škodljive žuželke, kot so listne uši, ali kaparji. Vendar v naravi poznamo tudi primere, ko so mravlje lahko rastlinam koristne. Tako je recimo pri češnji (Prunus avium), kar si bomo ogledali v današnjem članku.

V tem času so češnje na Primorskem že v polnem cvetenju, nekatera mlajša drevesa, ki so bolj izpostavljena suši, pa šele odganjajo. Mladi, sočni lističi so privlačna hrana za številne žuželke. Vendar je češnja razvila sistem, s katerim se le teh učinkovito obrani. Pri pregledu mladih lističev, boste na listnih pecljih opazili majhne, rdeče kroglaste izbokline, ki še najbolj spominjajo na jajčeca žuželk. Gre za posebne žleze, ki izločajo nektar. Na ta način drevo privablja mravlje, ki se s tem nektarjem hranijo. Če se ob žlezah pojavi druga žuželka, ki se hoče z njim prav tako prehranjevati, mravlje reagirajo zaščitniško, podobno kot do uši in kaparjev in žuželko odženejo. S tem učinkovito preprečujejo škodo, ki bi na drevesu lahko nastala zaradi škodljivih organizmov.

Na začetku smo omenili, da se mravlje rade hranijo z nektarjem v cvetovih in s tem zmanjšajo oploditev. Nektarne žleze na listnih pecljih mravlje preusmerijo s cvetov in s tem omogočijo opraševalcem boljši dostop ter posledično vplivajo na boljšo oploditev. Količina nektarja, ki se izloči preko žlez na pecljih, je majhna. S tem drevo poskrbi, da se morajo mravlje vseskozi gibati od lista do lista, ter s tem zagotovijo zaščito na celotni rastlini.

Tretja funkcija nektarnih žlez je nekoliko drugačna. Žleze so podobne jajčecam žuželk. Le te se nerade odločajo za izleganje jajčec na rastlinah, kjer že vidijo druga jajčeca. Na ta način rastlina ščiti samo sebe z uporabo vizualne prevare.

Fotografije nektarnih žlez na mladem češnjevem drevesu:

Žleze, ki proizvajajo nektar najdemo na številnih rastlinah, recimo na rodovih Prunus, Populus, Crataegus, Sambucus, Viburnum, Rosa, Acacia ter Quercus. Raziskave kažejo, da so rastline, ki te žleze imajo in je nanje dostop mravljam onemogočen, vedno močno napadene s strani raznih škodljivih organizmov. Nekatere rastline nektar proizvajajo prav v času izleganja škodljivih organizmov. Majhne ličinke slednjih mravlje hitro napadejo in odnesejo v mravljišča.

Na spodnjem videu si lahko ogledate odličen prikaz tega odnosa med mravljami in rastlino:

Acid Attack (Passion flower Part 1) from Uzay Sezen on Vimeo.

Viri: