Tokrat smo pripravili prevod članka, ki opisuje norveško raziskavo pokrivanja dreves češenj s polietilenskimi strehami v času zorenja. Cilj takega početja je povečanje števila plodov, ki so primerni za trženje. Originalni naslov članka se glasi: ‘Rain Protective Covering of Sweet Cherry Trees – Effects of Different Covering Methods on Fruit Quality and Microclimate’, v prevodu: ‘Zaščita češenj pred dežjem – Vplivi različnih metod pokrivanja na kvaliteto plodov in mikroklimo’. Članek je bil napisan leta 2003, a ker gre za vselej aktualno tematiko kar se češenj tiče, bi stvar utegnila zanimati koga od pridelovalcev. Povezavo do originalnega članka najdete na dnu članka.
UVOD
Češnje po svetu rastejo v različnih klimatskih pogojih. Pogost problem pri njihovi pridelavi je pokanje plodov ob dežju v času zorenja. Pokrivanje dreves s strehami je učinkovita metoda za zmanjšanje pokanja plodov, ki je bila preizkušana v državah kot so Anglija, Nemčija, Izrael, Nova Zelandija, Norveška, Švica in ZDA. Mnoge raziskave tega področja se ne ukvarjajo s spremembami mikroklime pod takimi strehami in uplivi le teh na kvaliteto plodov.
V temu članku je opsan vpliv pokrivanja dreves na pokanje plodov. Drevesa so bila pokrita 3 tedne pred začetkom obiranja. Uporabili so tri različne metode pokrivanja in spremljali njihov vpliv na odstotek plodov primernih za trženje, kvaliteto plodov in mikroklimo dreves.
MATERIAL IN METODE
Rastlinski material in zasnova poizkusa
Opravili so bločne poizkuse v štirih blokih, v vsakem so bile 4 različne metode pokrivanja dreves. Poizkus je potekal v raziskovalnem centru Ullensvang (60° severno) na Norveškem. Sadovnjak je bil zasajen na hribu, nagnjenost pobočja, ki je bilo obrnjeno proti zahodu, je znašala 30°. Tla je sestavljal ilovnat pesek, količina organske snovi je bila velika. Češnje sorte ‘Van’ so bile cepljene na podlago ‘Colt’ in posajene leta 1991. Sadilne razdalje so bile 2×4 metre, drevesa so bila visoka 3 metre. Poizkus je bil izveden v letih 1994 in 1995. Nasad je bil oskrbovan v skladu s standardnimi postopki, gnojen, kapljično namakan, s herbicidnim pasom. Opravljena so bila 3 do 4 škropljenja s fungicidi. V vsakem obravnavanju so bila tri drevesa, vzorci so bili vselej pobrani iz srednjega drevesa.
Drevesa so bila pokrita na tri načine:
- dvokapna streha – stalno pokrita
- dvokapna streha – pokrita le ob dežju
- streha v obliki dežnika
- nepokrita – kontrola
Dvokapne strehe so bile iz polieteilena v velikosti 4,5×7 m, podprte z žico in lesenimi koli. Z vrvmi so bile privezane na drevesa v sosednji vrsti. Streha v obliki dežnika je pokrivala vsako drevo posebej. Velika je bila 4,5×4,5 m in pritrjena na kol ob drevesu ter dodatno na kline v tleh.
Meritve mikroklime
Vsako uro so merili temperaturo in relativno vlago ter omočenost lista v krošnji posameznega drevesa, poleg tega pa še temperaturo in relativno vlago na višini 2 metrov v posamezni vrsti sadovnjaka. Iz meritev relativne vlage so izračunali parni pritisk. Urne meritve so nadalje razdelili v tri obdobja dneva, dan (8:00 – 19:00), zoro in mrak (4:00 – 7:00 in 20:00 – 22:00) ter noč (23:00 do 3:00). Meritve količine padavin in sončnega sevanja so pridobili iz avtomatske vremenske postaje, ki je bila postavljena 200 m proč od sadovnjaka.
Meritve kvalitete plodov
Ko so češnje na nepokritih drevesih dosegle polno zrelost, so pobrali 150 plodov iz vsakega drevesa. v letu 1994 naključno iz celega drevesa, v letu 1995 pa 50 iz dna, 50 iz sredine in 50 plodov z vrha krošnje. Preverili so zunanjo in notranjo kvaliteto. Pridelek primeren za trg (zdrav in nepoškodovan) so stehtali in zabeležili odstotek izločenih plodov (mehanske poškodbe, poškodbe zaradi ptic in žuželk). Posebej so zabeležili vse plodove z gnilobo in počene plodove. Ocenili so stopnjo dozorelosti ter izmerili količno suhe snovi, barvo, skupne kisline in pH. Poleg tega so ugotavljali tudi čvrstost povrhnjice plodov.
REZULTATI
Klima
V letu 1994 je bilo 13 dni s padavinami (28 % celotnega časa poizkusa), padlo je 43 mm dežja. V letu 1995 je bilo 9 dni s padavinami (16 % časa), padlo je 66 mm dežja. Količina sončnega sevanja je bila manjša v letu 1994, povprečno dnevno sevanje v času poizkusa je znašalo 163,2 W/m2 (1994) in 145,8 W/m2 (1995).
Pridelek
Pri vseh načinih pokrivanja dreves, je bilo značilno manj počenih in gnilih plodov. Med različnimi metodami pokrivanja ni bilo razlik. Manj bolezni je bilo v letu 1995, pokanje se je pojavljalo v isti meri v obeh letih. Prevladovale so bolezni cvetna monilija (Monilinia laxa) in siva plesen (Botrytis cinerea). Odstotek izločenih plodov je bil enak pri vseh obravnavanjih. Količina pridelka neprimernega za trg na nepokritih drevesih je bila značilno višja v letu 1994, ne pa tudi v letu 1995.
Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1994 (pridelek na drevo (kg) / počeni plodovi (%) / plodovi z gnilobo (%) / izločeni plodovi (%)):
- nepokrito: 2,3 / 11,7 / 47,8 / 1,8
- dvokapna streha: 8,7 / 3,0 / 7,3 / 2,8
- dvokapna streha ob dežju: 8,9 / 2,3 / 8,3 / 5,0
- dežnik: 8,4 / 2,0 / 6,8 / 3,2
Primerjava posameznih obravnavanj v letu 1995 (pridelek na drevo (kg) / počeni plodovi (%) / plodovi z gnilobo (%) / izločeni plodovi (%)):
- nepokrito: 9,7 / 17,8 / 9,8 / 1,3
- dvokapna streha: 11,8 / 1,3 /1,2 / 1,8
- dvokapna streha ob dežju: 10,1 / 1,8 / 1,2 / 2,4
- dežnik: 10,9 / 0,7 / 0,8 / 2,7
Mikroklima
Spremembe temperature med dnevom in nočjo v krošji dreves so bile največje pri pokrivanju z dežnikom. Pri ostalih načinih pokrivanja so bile razlike v primerjavi s kontrolo majhne. Podobni so rezultati v primeru parnega tlaka in sončnega sevanja. Največje razlike temperature med dežniki in kontrolo so bile opažene v dneh z visoko vrednostjo sončnega sevanja. Na oblačne dni so bile razlike majhne. Temperature so bile pod dežniki ponoči nižje kot pri ostalih načinih pokrivanja. Število ur z omočenim listom je bilo najvišje pri nepokritih drevesih in le malo manjše pri drevesih pokritih z dežnikom. Listi nepokritih dreves so bili čez dan mokri več časa v primerjavi z drevesi pod dežniki. Situacija je bila obrnjena ponoči. Ob zori in mraku je bil čas omočenosti pri obeh obravnavanjih enak. Čas omočenosti pri dvokapnih strehah je bil nizek, a nižji pri stalno pokritih drevesih.
Število ur omočenosti lista pri posameznih obravnavanjih (nepokrito / dvokapna – stalno pokrito, dvokapna – pokrito ob dežju / dežnik) – skupni čas pokritosti 507 h:
- 41 h/ 0 h / 12 h / 35 h
Kvaliteta plodov
Češnje z dreves pokritih z dežnikom so bile manj dozorele. V letu 1995 je bila pri teh plodovih opazna tudi slabša obarvanost, manj je bilo suhe snovi. Ostali parametri kvalitete se niso razlikovali od drugih načinov pokrivanja. Primerjave plodov iz različnih delov drevesa pri češnjah pokritih z dežnikom so pokazale, da se z višino zmanjšuje obarvanost, količina suhe snovi in zrelost. Pri vseh ostalih načinih pokrivanja so bili rezultati obratni.
DISKUSIJA
Pri vseh načinih pokrivanja se je povečala količina pridelka primernega za trg. Zmanjšala se je količina počenih in gnilih plodov v primerjavi s kontrolo. O podobnih rezultatih so poročali tudi iz drugih držav, v katerih so take raziskave potekale. Ker so bile strehe neprepustne za vodo, je lahko prišlo do razvoja bolezni zgolj zaradi vode, ki je pod strehami nastala zaradi kondenzacije. Večjo omočenost lista so zaznali pod dežniki, vendar se količina gnilih plodov ni povečala. To lahko delno razložimo z manjšo dozorelostjo plodov v tem obravnavanju, saj so plodovi bolj občutljivi za gnilobo, ko so v polni zrelosti, delno pa s številom oblačnih dni, katerih posledica so bile manjše temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Posledično je bilo manj kondenzacije. Pod dvokapnimi strehami je bilo kondenzacije manj, najbrž zaradi boljšega pretoka zraka na nagnjenem pobočju.
Višje temperature in parni tlak, ki so bili zabeleženi pod dežniki, lahko podaljšajo čas dozorevanja. Pri dvokapnih strehah niso opazili zastoja v dozorevanju, kar je najbrž posledica mladosti dreves in gojitvene oblike. Nekatere druge raziskave so pokazale spremembe temperature in kvalitete plodov tudi pri dvokapnih strehah. V pričujoči raziskavi so bile te razlike majhne. Vzrok za to bi lahko bil v visokem številu oblačnih dni, ko so bile temperaturne razlike manjše, povišanje temperature pod strehami pa je bilo zabeleženo le v sončnih dneh. Takih dni je bilo več v letu 1995, ko je bila kvaliteta plodov pod dežniki bolj očitna. Podobne učinke gre pričakovati v sadovnjakih v ravnini, kjer je vertikalno gibanje zraka omejeno.
Negativen učinek pokrivanja na kvaliteto pridelka je zanemarljiv v primerjavi s povečanjem pridelka primernega za prodajo na trgu celo pri drevesih pokritih z dežnikom. Vendar avtorji raziskave in tudi pridelovalci češenj streh v obliki dežnikov ne priporočajo zaradi visokih stroškov postavitve. Zakasnelo dozorevanje pa lahko ugodno vpliva na podaljšanje sezone trženja češenj. Odstranjevanje dvokapnih streh v suhem vremenu je bolj smiselno v suhih klimah in v sadovnjakih v ravnini.
Slike vseh opisanih streh najdete v originalnem članku na spodnji povezavi: