V zadnjem času smo veliko pisali predvsem o vremenu, a sedaj je pomlad pred vrati in med nas se vračajo rastlinske bolezni in škodljivci, na katere se bo potrebno tudi letos ustrezno pripraviti. Za začetek opišimo novega škodljivca, najdenega tudi v Sloveniji, ki utegne v bližnji prihodnosti postati zelo pomemben tako za sadjarje, kot tudi za vinogradnike. Gre za plodovo vinsko mušico (Drosophila suzukii), muho iz družine vinskih mušic (Drosophilidae, Diptera), ki se je k nam najverjetneje razširila iz Kitajske. V nasprotju z navadno vinsko mušico (Drosophila melanonogaster), se plodova vinska mušica hrani in razmnožuje v plodovih sadnih rastlin med zorenjem. S tem lahko povzroči veliko gospodarsko škodo!
RAZŠIRJENOST
Gre za tujerodno vrsto, ki izvira iz jugovzhodne Azije (Kitajska, Japonska), kjer prav tako povzroča škodo. Skoraj hkrati je bila najdena v Severni Ameriki in Evropi. V ZDA so jo našli leta 2008 na Floridi, v Kaliforniji in Oregonu, v Evropi pa na severu Italije v pokrajini Alto Adige leta 2009. Kmalu so sledila poročila o najdbah še iz Španije (Katalonija – 2009), od koder so v letu 2011 že poročali o 100 % škodi na jagodah in češnjah, juga Francije ter Korzike (2010), kjer je škoda na jagodah dosegala 50 – 100 % ter Švice (2011). Tako v Franciji, kot v Italiji so zaznali znatno škodo na koščičastem sadju.
V Sloveniji smo plodovo vinsko mušico prvič našli leta 2010, na grozdju ‘Izabela’ (Vitis labrusca ‘Isabella’) na zasebnem vrtu pri Novi Gorici. Kasneje je bila najdena tudi na malinah. Danes je že razširjena po skoraj vsej državi, na Primorskem so jo našli tudi v Goriških Brdih, Slovenski Istri, Krasu in zgornji Soški dolini, skratka povsod, kjer so strokovnjaki postavili vabe. Domneva se, da je bila pri nas navzoča že prej, a smo jo opazili šele, ko je začela povzročati škodo. Povečan pojav sadne gnilobe na koščičarjih (češnje in nektarine) v zadnjih letih, bi lahko bil posledica napadov plodove vinske mušice.
Zemljevid razširjenosti plodove vinske mušice v Sloveniji (zadnja posodobitev – december 2011, vir – FURS):
KARANTENSKI STATUS
Ker gre v Evropi za povsem nov, tujeroden organizem, je evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) še ni uvrstila med karantenske organizme. Trenutno je uvrščena na previdnostni seznam, ocena tveganja pa je še v izdelavi. Po prvih ocenah bi lahko postala pomemben škodljivec v pridelavi jagodičastega sadja ter grozdja.
OPIS ŠKODLJIVCA, ŠKODA IN RAZVOJNI KROG
Plodova vinska mušica je po velikosti in barvi podobna ostalim mušicam iz rodu Drosophila. Samice so velike 3,2 – 3,4 mm, samci 2,6 – 2,8 mm. Je rumenkaste barve, ima rdeče oči, samci imajo na krilih okroglo črno liso, kar je glavni razpoznavni znak vrste. Samico lahko od drugih vrst rodu Drosophila ločimo le po nazobčani leglici pri mikroskopskem pregledu, s katero prerežejo povrhnjico plodov in odložijo jajčeca. Na mestu poškodbe se naselijo glive, ki povzročajo sadno gnilobo. Te se lahko razširijo naprej na druge zdrave plodove. Plod se lahko posuši, ali zgnije. Na mestu poškodbe nastane v plodu okroglasta odprtina.
Ključi za določanje plodove vinske mušice:
Škodljivec preživi kot odrasla muha na zavetnih mestih in v človeških bivališčih. Letati prične spomladi, ko se povprečne dnevne temperature dvignejo nad 10°C. Plodne samice odložijo jajčeca v zoreče plodove. Jajčeca so majhna, podolgovata, bele barve, z dvema dolgima nitastima izrastkoma, ki služita za preskrbo jajčeca z zrakom. Žerke so prozorne do umazano belkaste, brez glave in nog. Odrasle merijo 3 – 4 mm. Izležejo se po 1 – 3 dneh in se pričnejo hraniti z mehkim tkivom plodov, ki se postopoma spremeni v zdrizasto gmoto. Na mestu poškode se povrhnjica po 2 do 3 dneh ugrezne. Notranjost plodu se spremeni v zdrizasto gmoto, katero napadejo različne glive in plesni. Napadeni plodovi se skrčijo in segnijejo, oziroma v suhem vremenu posušijo. Ličinke se zabubijo blizu izhoda iz plodu, ali v zemlji pod drevesom. Bube so sodčkaste oblike, velike 3 mm, sprva rumene, nato rdečkasto rjave. Razvojni krog od jajčeca do odrasle muhe traja 15 dni. Mušica ima lahko v enem letu v naših razmerah 10 rodov. Razmnoževalni potencial vrste je zelo velik, saj ena mušica dnevno odloži 7 – 16 jajčec, v življenjski dobi pa do 300 jajčec. Po 10 rodovih njeno potomstvo šteje kar 5904900000000000000000000 osebkov. Veliko? To pomeni, da iz ene mušice dobimo 6 septiljonov potomk.
GOSTITELJSKE RASTLINE
Mušica napada plodove od začetka zorenja, do obiranja ter plodove v skladiščih. Je izrazit polifag, saj se lahko hrani na jagodah, marelicah, češnjah, breskvah, nektarinah, malinah, borovnicah, robidah, grozdju, smokvi, kakiju, slivah, včasih na jabolkih in na številnih divje rastočih rastlinah (krhlika, maline, robide, borovnice, bezeg). V Italiji so doslej največ škode zaznali na češnjah in višnjah. Breskve so na napade bolj odporne zaradi dlačic na plodovih.
ŠIRJENJE
Na krajše razdalje se mušica širi s preletom in prometnimi ter transportnimi sredstvi, na daljše razdalje pa preko napadenih plodov, ali z embalažo. Na hitrost širjenja vplivajo tudi okoljski dejavniki, toplo vreme v septembru, ko zorijo številni plodovi tudi divje rastočih rastlin. Takrat je potencial za razmnoževanje plodove vinske mušice močno povečan. Zgodnejši pojav poleti je lahko posledica napada na češnjah, višnjah in jagodah. Poleti pogosto migrira na višje nadmorske višine, saj poletno vročino slabo prenaša. Tam se zelo namnoži. V vetrovnemu vremenu ne leti.
MONITORING
Ker so mušice majhne in zelo podobne sorodnim vrstam, jih ni mogoče spremljati vizualno, zato uporabljamo različne tehnike privabljanja in ulova. Najpogosteje uporabljamo razne prehranske vabe. Zanje uporabimo pollitrske plastične steklenice za vodo. V zgornjo polovico le teh zavrtamo nekaj lukenj 5 – 10 mm premera, ki bodo služile kot vstopno mesto za muhe. Na dno steklenice nalijemo 1 dcl jabolčnega, ali vinskega kisa, ali pa pripravimo suspenzijo krušnega kvasa (20 g kvasa na 1 dcl vode), dodamo kavno žličko sladkorja in pustimo, da en dan fermentira pri sobni temperaturi. Steklenice obesimo v bližino, ali na gostiteljska drevesa. Steklenice po nekaj dneh pregledamo. Če so se v njih ulovile rumenkaste mušice, past odstranimo ter vsebino precedimo skozi gosto sito. Še smo uporabljali kvas, muhe splaknemo s curkom čiste vode. Mušice prenesemo v stekleničke s 70 % etanolom in jih tesno zapremo. Na vabe se v veliki meri lovijo tudi navadne vinske mušice ter drugi rodovi Drosophila. Če so med ulovljenimi mušicami take, ki imajo na krilih črno liso, gre verjetno za samce plodove vinske mušice. Določanje lahko prepustimo tudi strokovnjakom, saj je možnost zamenjave z drugimi mušicami zelo velika. Vzorec pošljemo v pooblaščen entomološki laboratorij na Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, kjer bodo potrdili morebitno navzočnost D. suzukii.
VARSTVO
Trenutno proti plodovi vinski mušici ni registrirano še nobeno kemično sredstvo. Problem uporabe le teh je povezan z značilnostjo škodljivca, ki napada zoreče plodove. Takrat uporaba kemičnih sredstev pogosto ni mogoča, zaradi upoštevanja karenčne dobe pripravkov. Poleg tega škropljenje napadenih plodov, v katerih so se ličinke že izlegle, nima smisla. Zato je pomembno zmanjšati populacijo mušice, še preden pričnejo češnje, ali drugo sadje zoreti. V tujini so preizkušali različna kemična sredstva. Kot učinkovita so se izkazala sredstva na osnovi piretroidov (Decis, Karate) in spinosada (Laser, vabe GF120), slednje se uporablja pri nas za zatiranje oljkove muhe. Pripravki naj bi dobro delovali, če jih uporabimo 1 do 3 tedne pred obiranjem. Stransko delovanje na ličinke imajo še razna sredstva, ki jih na koščičarjih uporabljamo proti češnjevi muhi, ušem in drugim žuželkam. Taka sredstva so Spada, Mospilan in Calypso. Uporaba mineralnih olj se je izkazala za neučinkovito. Številčnost mušic lahko dodatno zmanjšamo z obešanjem večjega števila lovnih pasti na območju plodov. V skladiščih lahko razvoj škodljivca zaustavimo z ohlajanjem na 2°C. Poškodovane, gnile in odpadle plodove je potrebno odstraniti in jih uničiti z zakopavanjem, drobnim mletjem, toplotno obdelavo, ali zmrzovanjem. Tuji viri svetujejo tudi zapiranje okuženih plodov v plastične vrečke in odlaganje le teh v smeti. Kompostiranje odsvetujejo! Zgoraj navedene higienske ukrepe je potrebno dosledno spoštovati in izpolnjevati. Pri tem je pomembno, da se teh ukrepov poslužujejo vsi sadjarji na nekem pridelovalnem območju, kajti le en neoskrbljen sadovnjak lahko predstavlja nove vire napadov v svoji okolici. V domačih vrtovih plodove oberemo takoj ko dozorijo ter jih sortiramo. Gnile plodove in take s poškodbami odstranimo po zgoraj navedenih postopkih. Na področju biotičnega varstva se med možnimi naravnimi sovražniki omenjajo nekatere osice, vendar so tu potrebne še dodatne raziskave. Domnevno so nekatere sorte češenj bolj občutljive na napade, vendar so na tem področju prav tako potrebne dodatne raziskave. Načeloma velja, da je na zgodnejših sortah češenj manj škode. En od načinov varstva je tudi zavijanje dreves v mreže. Pristop je primeren predvsem za nasade z manjšimi drevesi. Mreže moramo postaviti še preden prične sadje zoreti, saj se sicer lahko mušice ulovijo znotraj le teh. Te morajo biti dovolj goste, poskrbeti je potrebno, da nimajo lukenj, skozi katere bi škodljivec prišel do drevesa.
VIRI
- Bodah E. T., Cornwall A.; Spotted-Winged Drosophila – history, impacts & IPM (pdf)
- EPPO: Drosophila suzukii (Diptera: Drosophilidae), Spotted wing drosophila
- FURS: Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii (Matsumura))
- Seljak, G. 2011: Plodova vinska mušica – Drosophila suzukii (Matsumura), nov škodljivec jagodičastega sadja v Sloveniji. [Spotted wing Drosophila – Drosophila suzukii (Matsumura), a new pest of berry-fruits in Slovenia]. Sad, 22(3), 3-5. (PDF)
- UC Davis: Spotted wing Drosophila, Drosophila suzukii: A new pest in California
VIRI FOTOGRAFIJ: