Glede na to, da je v noči na soboto (22-23/07/2011) toča hudo prizadela vinograde v delu Goriških Brd, je prav, da napišemo nekaj dejstev, kako ravnati po toči, da si trta čimprej in čimbolje opomore. V ta namen povzemamo članek iz tekoče številke revije SAD. Avtorjema se za to krajo njunega pravkar objavljenega avtorskega dela že vnaprej opravičujem, vendar menim, da bodo koristne informacije o ukrepih po toči tako hitreje prišle do prizadetih vinogradnikov. Upam, da mi avtorja ne zamerita. Vsekakor pa vsem priporočam branje revije SAD, saj vsebuje veliko pomembnih in uporabnih informacij za vinogradnike, vinarje, sadjarje in zelenjadarje. Revijo lahko kupite na njihovi spletni strani (povezava zgoraj), v Goriških Brdih pa v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Toča pogosto povzroča škodo v slovenskih vinogradih in na drugih kmetijskih površinah. Sicer bistveno ne prispeva k zmanjšanju pridelka (doslej do največ 7 % celotne slovenske kmetijske pridelave). V trajnih nasadih je škoda največja, saj ne prizadene samo pridelka tekoče rastne dobe, pač pa sanacija škode traja več let. Pri tem je zaustavljen razvoj pridelovalcev, kakor je tudi ogrožen njihov obstoj in obstoj celotne panoge.

Škodo, ki jo toča povzroča, lahko preprečimo izključno z uporabo protitočnih mrež, česar pa vinogradi navadno ekonomsko ne prenesejo. Pri nas mreže uporabljajo le redki, manjši vinogradniki. Večji vinogradniki v tujini jih preizkušajo na posameznih vrstah v vinogradih. Veliko je tudi govora o zaščiti pred točo s pomočjo raket in letal, vendar bomo o tem na wineandweather.net pisali raje kdaj drugič.

Za omiljenje škode po toči je danes najpomembnejši ukrep zavarovanje. Pri nas je to kljub nekaterim ugodnostim za kmete še vedno predrago, zato se za zavarovanje večinoma ne odločajo (več o tej temi v reviji SAD – glej vir spodaj).

Ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo škodo po toči so:

  • izbira primerne lege za vinograd: Nekatere lege in območja toča pogosteje prizadene, zato se jim izogibamo, ali ob urejanju nasada predvidimo uporabo protitočnih mrež.
  • določitev primerne sorte, vzgojne oblike, medvrstne in vrstne razdalje: Točo lažje prenašajo bujne sorte, pri katerih so poškodbe manjše, trte se hitreje obraščajo. Največ škode je v vinogradih s prostovisečo vzgojo, najmanjša je v vinogradih z nizko šparonsko vzgojo, ožjimi medvrstnimi razdaljami (manj kot 2,3 m) in povišano listno steno (1,5 m in več).
  • zelena dela: Opravljamo jih postopoma in previdno. Ker navadno vemo, iz katere strani prihajajo nevihte, zelena dela bolj temeljito opravljamo na drugi, manj rizični strani trte.

Toča na trti naredi sledečo škodo:

  • zmanjša pridelek, število mladik in količino listne mase
  • prekine ali delno zaustavi normalen pretok hranilnih snovi in asimilatov. Pri točah z nad 50 % škodo se zavre rast in razvoj preostalih grozdičev za 20 in več dni, pri bolj milih točah pa za 14 dni. Zato imamo ob zmanjšanem pridelku tudi slabšo kakovost
  • vzpodbudi intenziven razvoj mladik iz spečih očes, zalistnikov in novega mladega listja. Ta razvoj ima prednost pred razvojem grozdja, zato slednje v tem času stagnira. Razvoj novih poganjkov lahko pospešimo z uporabo biostimulatorjev in s tem delno nadoknadimo zaostanek pri razvoju obstoječega grozdja.
  • biostimulacijo opravljamo s pripravki na bazi aminokislin, ki vsebujejo koncentrirane komponente huminskih kislin. Te aktivirajo intenzivni sprejem hranil in omogočijo njihovo takojšnjo porabo. To za trto pomeni 6 – 8× lažji in hitrejši način prehoda potrebnih hranil do novo nastajajočih listov in mladik.
  • povečajo se stroški za varstvo vinske trte. Škropljenje je pogostejše, zaradi intenzivne rasti mladik in lista in se navadno vrši z najučinkovitejšimi sistemičnimi fungicidi.
  • toča lahko pusti vidne in trajne posledice predvsem na mladih in slabše prehranjenih trtah. Vprašljiv je obstoj celotne trte.
  • če toča prizadene vinograd maja ali junija, lahko trta do zime dobro sanira poškodbe. Če do toče pride konec julija, ki je za trto najbolj občutljiv čas, saj tedaj poteka diferenciacija zimskih oči, lahko postanejo poškodbe nevarne za celoten obstoj trte.

Kako v praksi ukrepati po toči:

  • opravimo čimhitrejšo in temeljito zaščito s sredstvi, ki hkrati ščitijo trto pred rastlinskimi boleznimi in vplivajo na hitro celjenje ran (folpan). Ob tem dodajamo biostimulatorje (npr. drin, protifert, algoplazmin, biofito…)
  • pri običajnih točah ni priporočljiva ostra rez. Odstrani se samo preveč poškodovane mladike. Po tem ko smo trto zaščitili in ocenili škodo, se za 10 dni umaknemo iz vinograda, kajti trta zna zase najbolje poskrbeti sama.
  • po vrnitvi v vinograd opravimo temeljito pletev, da odstranimo večino mladik, ki izraščajo iz spečih očes. Pustimo samo tiste, ki bodo v naslednjem letu pri rezi nujno potrebne. Odstranimo zalistnike okoli grozdja, ostale zalistnike nad grozdjem pustimo. Na bodočih šparonih odstranimo vse zalistnike razen vrhnjega, ki bo pri bodoči zimski rezi dopolnil manjkajoči del šparona in s tem tudi pridelek pri naslednji trgatvi.

Povzeto po članku:

Dodajamo še kmetijske nasvete, ki jih je dne 25/07/2011 objavil kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica na svoji spletni strani:

Napotki za varstvo in tehnološke ukrepe pri sadnem drevju in vinski trti z dne 25. julij 2011

UKREPI VARSTVA PO TOČI

Na območju, ki ga je v noči na soboto prizadela toča svetujemo naslednje ukrepe:

Vinograde, ki jih je prizadela toča, je treba čim prej zaščititi s fungicidi. V takšnih razmerah je priporočljivo uporabljati predvsem fungicide na osnovi bakra, ki jim po možnosti dodamo še enega od sredstev proti gnitju (Switch 62,5 WG, Teldor SC 500, Canthus, Rovral aquaflo). Pri zgodnejših sortah je že treba paziti na karenčno dobo uporabljenih sredstev. Pri bolj poznih sortah še vedno lahko uporabljamo tudi organske kontaktne fungicide na osnovi folpeta ali mankozeba. V primeru, da nameravate uporabiti sredstva za krepitev rastlin, kot je npr. Drin (ta se ne meša z bakrovimi fungicidi), je treba skrbno prebrati navodila glede mešanja z drugimi sredstvi. Proti oidiju uporabite sredstva na osnovi močljivega žvepla v 0,5 % koncentraciji (5 kg/ha), ker imajo tudi delni učinek zoper kislo gnilobo grozdja, ki se v poškodovanih jagodah rada razvije.

Pripravila: Mojca Rot

Članek v pdf obliki: KLIK (KGZ Nova Gorica)
Ukrepi varstva po toči za koščičarje: KLIK (KGZ Nova Gorica)
Ukrepi varstva po toči za pečkarje: KLIK (KGZ Nova Gorica)

Vsem prizadetim vinogradnikom želimo čim uspešnejšo in čim hitrejšo sanacijo škode ter manj vremenskih nevšečnosti v prihodnje!

Natančna analiza dogodka, ki je noči na soboto 23/07/2011 prizadel vinograde v Goriških Brdih in spodnji Vipavski dolini.