Plosnati kapar (Coccus hesperidum) se pojavlja povsod po svetu, v nekaterih deželah je en najhujših škodljivcev na limoni. Najdemo ga na številnih okrasnih rastlinah v rastlinjakih in je izrazito polifagna vrsta. Naseljuje liste in zelene poganjke rastline. Posamezna žival je neškodljiva, medtem ko pri obsežnih okužbah listi začnejo rumeneti in odpadati, pridelek je manjši, rastline so šibke in sčasoma lahko odmrejo (Golan, 2009).
OPIS ORGANIZMA IN SISTEMATIKA
Plosnati kapar (Coccus hesperidum) spada v red enakokrilcev (Homoptera), v katerega uvrščamo še nekatere druge pomembne škodljivce, kot so listne uši (Aphidina), bolšice (Psyllina), škržati (Cicadina) in nazadnje kaparji (Coccina). Odrasli osebki merijo 2,5 – 4 mm v dolžino. Telo je ovalne oblike, svetlo rjavo do rumeno, z rjavkastimi črtami (Balaban, 2007). Kasneje starejši osebki potemnijo (potreben citat). Odrasel organizem se ne giblje, pač pa je stalno pritrjen na istem mestu. Zaščiten je s ščitkom, ki ga obdaja in varuje pred vplivi okolja. Pod ščitkom tudi leže jajčeca. Ščitek imajo le ženski osebki, moški osebki pri tej vrsti niso znani, organizem se razmnožuje nespolno. Ličinke se po izleganju iz jajčec prosto gibljejo po rastlini, dokler ne najdejo primernega mesta, kjer se pritrdijo (Avguštin, 2010).
MEDENA ROSA IN SAJASTA PLESEN
Plosnati kapar izloča velike količine medene rose. Ko se pritrdi na gostiteljsko rastlino, prične s sesanjem rastlinskih sokov iz floema rastline. Odvečno vodo, sladkorje in nekatere aminokisline izloči v obliki medene rose (Golan, 2009). Okužbe s kaparjem skoraj vedno spremljajo mravlje, ki se hranijo z medeno roso, hkrati pa tudi preprečujejo odlaganje jajčec parazitskih organizmov v telesa plosnatega kaparja. Zato je pomembno, da odstranimo mravlje iz okužene rastline in omogočimo parazitom izleganje jajčec v gostitelja (Reuther, 1978). Medena rosa je ugoden medij za razvoj sajaste plesni (Capnodium citri), saprofitske glive, ki neposredno ne povzroča škode rastlini, zmanjša pa fotosintezo rastline, saj manj svetlobe prispe do zelenih fotosintetskih tkiv. Poleg tega vpliva tudi estetsko vrednost rastline (Frank, 2010).
BIOLOŠKO VARSTVO
Po svetu so bili v preteklosti opravljeni številni poizkusi vnosa parazitov plosnatega kaparja. Od teh so danes najpomembnejši M. luteolus, Microterys flavus in Coccophagus lycimnia (Reuther, 1978).
KEMIČNO VARSTVO
Proti plosnatemu kaparju uporabljamo sredstva na osnovi mineralnega in ogrčičnega olja, nekatere insekticide na osnovi piretroidov in druge. Več podatkov o v Sloveniji registriranih sredstvih za varstvo pred kaparji najdete na spletni strani FURS-a: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm
FOTOGRAFIJE
Poganjek limone okužen s sajasto plesnijo (Capnodium citri)
Plosnati kapar (Coccus hesperidum) in sajasta plesen (Capnodium citri) na listu limone:
VIRI
1. Walter Reuther, Herbert John Webber; The Citrus Industry: Crop protection; ANR Publications, 1978; p.291
2. Golan Katarzyna; Characteristics of the honeydew excretion process of Coccus hesperdium (Linneaus, 1758) /Hemiptera, Coccoidea/ in different development stages; Aphids and other hemipterous insects; vol.14; p.111 – 121
3. Balaban John and Jane; Moisset Beatriz; Species Coccus hesperidum; Bugguide: http://bugguide.net/node/view/61908
4. Steven D. Frank & Stephen B. Bambara, Extension Entomologists in R. K. Jones, Extension Plant Pathologist (retired); Sooty molds; NC State University; Dostopno na:
http://www.ces.ncsu.edu/depts/ent/notes/O&T/houseplants/note41/note41.html
5. Avguštin Polona; Delovanje šestih insekticidov na agrumovega volnatega kaparja Planococcus citri Risso (Homoptera, Pseudococcidae); Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo; 2010; Dostopno na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_avgustin_polona.pdf
6. Fito-info: http://www.fito-info.si/