Oljke sorte leccino veljajo za odporne proti bolezni, imenovani oljkov rak, ki jo povzroča bakterija Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi (Vesel, 2009; Hall, 2004). Ne glede na dotično dejstvo, smo bolezen na tej sorti oljke v letošnjem letu opazili v domačem oljčniku v Goriških Brdih. Bolezen se je pojavila na drevesu, uvoženim iz Italije, natančneje iz Genove (Liguria). Prvič se je pojavila že 2 leti nazaj, ko smo obolele dele dreves obrezali in okužene veje sežgali. V letošnjem letu je sledil ponoven pojav bolezni. Poglejmo si nekaj dejstev o bolezni…
POVZROČITELJI, BOLEZENSKI ZNAKI, EPIDEMIOLOGIJA
Bolezen se pojavlja na Oljki (Olea europea), povzročajo jo bakterije vrste Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi. Bakterija drevesa okuži skozi rane nastale pri rezi (Hall,2004), ali poškodbe, do katerih pride zaradi raznih biotskih faktorjev (toča, pozeba, škodljivci) (Vesel, 2009).
Okužbam ob ugodnih vremenskih pogojih, temperaturah med 25 in 30°C ter visoki zračni vlagi nad 80%, sledi pojav bolezenskih znakov, v obliki odebelitev, oz. rakavih tvorb (Vesel, 2009). Slednje nastanejo pod vplivom rastlinskega rastnega hormona avksina, ki ga proizvaja bakterija (Plavc, 2006). Pojavijo se lahko od 10 dni do več mesecev po okužbi, odvisno od vremenskih razmer. Odebelitve navadno nastanejo v bližini mesta okužbe (ran). Pojavljajo se predvsem na vejah in manjših vejicah, včasih pa tudi okoli poškodb na deblu ter na poškodovanih listih. Sprva gre le za manjše, zelenkaste, krožne zadebelitve, 2 – 5 mm v premeru, kasneje pa se povečajo do velikosti 2,5 cm. Tvorbe so najprej mehke na dotik, notranjost je po videzu steklasto vodena in polna bakterijskih kolonij. Bakterije torej naseljujejo notranjost rakavih tvorb, lahko pa se pojavljajo tudi v navidez zdravem, nesimptomatičnem lesu (Hall, 2004). Prav slednji je lahko vir širjenja okužb z razmnoževalnim materialom. Tako je možno, da dobimo okuženo drevo že ob nakupu v drevesnici, kar je glavni vzrok pojavljanja bolezni v mladih nasadih (Schroth, 1995). Rakave tvorbe kasneje postanejo razbrazdane, v roku 6 mesecev potemnijo in se posušijo. Postanejo suhe in trde, v notranjosti opazimo votlinice (Hall, 2004).
VARSTVO
Izvajajo se predvsem preventivni ukrepi, saj specifičnega stredstva proti bolezni ni. Preventivni ukrepi vključujejo izbiro odpornih sort, za zelo odporno naj bi veljala prav sorta leccino, na kateri je bila opažena bolezen v pričujočem primeru, sicer za zelo občutljivo velja sorta frantoio. Priporoča se izrezovanje in zažiganje okuženih vej, razkuževanje ran nastalih pri rezi z fungicidno pasto, ali cepilno smolo ter razkuževanje orodja z alkoholom ali bakrenimi pripravki (Vesel, 2009). Ameriške raziskave so pokazale, da je okužba ran manjša, če drevesa obrezujemo v suhem in toplem vremenu, saj so takrat populacije bakterij v drevesnih tkivih najmanjše, poleg tega nizka zračna vlaga otežuje okužbo ran (Schroth, 1995).
Zaviralno proti bolezni delujejo bakrovi pripravki, ki jih uporabljamo proti glivičnim boleznim oljk oz. z njimi škropimo po toči (Vesel, 2009). V preteklosti se je preizkušalo razne dodatke bakrenim pripravkom, ki naj bi izboljšali učinkovitost sredstev. Za učinkovitega se je pokazal dodatek železa, skupaj z nekaterimi koadjuvanti, ki povečajo prepustnost membran bakterijskih celic (Schroth, 1995).
FOTOGRAFIJE
Dobro razvite rakave tvorbe na oljšni vejici sorte leccino.
Močno okužen poganjek
Rakave tvorbe v zgodnjem stadiju
VIRI
– VESEL Viljanka, VALENČIČ Vasilij, JANČAR Matjaž, ČALIJA Darinka, BUTINAR Bojan, BUČAR-MIKLAVČIČ Milena; OLJKA – živilo, zdravilo, lepotilo; ČZD Kmečki glas d.o.o., Ljubljana, 2009; p. 134;
– HALL B.H., COTHER E.J., WHATTAM M., NOBLE D., LUCK J., CARTWRIGHT D.; First report of olive knot caused by Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi on olives (Olea europea) in Australia; Australian Plant Pathology, 2004, 33; p. 433 – 436;
– Schroth M.N.; Integrated control of olive knot disease; Plant Pathology, UC Berkeley, 1995, internetna objava: http://www.ipm.ucdavis.edu/calludt.cgi/GRANTSSUMMARY?PROJECT=93FE027&PLIST=02BU007,93FE027,88BC001
– PLAVC Živa; VPLIV RASTNIH REGULATORJEV NA NASTANEK RASTLINSKIH BOLEZNI; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, seminarska naloga pri predmetu specialna fitomedicina; Ljubljana, 2006;