Črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani)

Mokra pomlad nudi zelo ugodne pogoje za razvoj številnih rastlinskih bolzeni. Na vinski trti je težko zaustavljiva peronospora (Plasmopara viticola), težave se pojavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Na paradižniku se že pojavljajo razne glivične bolezni, ki slabijo in na koncu celo uničijo rastlino, če ne pravočasno ukrepamo.  Med boleznimi paradižnika je gotovo najbolj poznana paradižnikova plesen (Phytophthora infestans), poleg nje pa še rjava žametna paradižnikova pegavost (Fulvia fulva), okrogla listna pegavost paradižnika (Septoria lycopersici) in nenazadnje še črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani).

Slednja poleg paradižnika okužuje še krompir, papriko in jajčevec. Gliva okužuje vse nadzemne organe rastlin. Bolezenska znamenja se najprej pojavijo na starejših listih bližje tlom, kjer opazimo črne okroglaste do ovalne pege s koncentričnimi krogi. Pege se sčasoma med seboj združijo, listi pričnejo rjaveti, se zvijati in sušiti, a ne odpadajo. Okužba se kasneje širi na zgornje liste in okuži tudi plodove, ki kažejo znamenja na zgornji strani. Okuženi plodovi pričnejo pokati in gniti, v primeru okužbe v bližini peclja odpadejo.

Gliva Alternaria solani spada v razred Deuteromycota. Razmnožuje se z nespolnimi sporami, konidiji. Odgovarja ji mokro, deževno vreme ter temperature med 20 in 30°C. Prezimi na rastlinskih ostankih na tleh, na semenu ter na drugih vrstah družine Solanaceae. Spomladi nastanejo večcelični konidiji, ki se na gostiteljske rastline širijo s pomočjo vetra, vode, insektov in človeka. Ko pridejo v stik z gostiteljem, kalijo 2 uri ob prisotnosti vode, pri temperaturi med 5 in 30°C. Okužbe izvršijo preko morebitnih ran na rastlini, listnih rež, ali z direktno penetracijo. Po okužbi se pege pojavijo čez 48 do 72 ur. Gliva na gostiteljski rastlini tvori nove konidije, kateri povzročajo sekundarne okužbe.

Pri varstvu se poslužujemo agrotehničnih ukrepov v kombinaciji s kemičnim varstvom. Pri sejanju uproabljamo le certificirano seme, ali sadike. Poslužujemo se dovolj širokega kolobarja ter zatiramo plevele iz družine Solanaceae. Pazimo, da rastlin ne sadimo pregosto, da lahko zrak med rastlinami kroži in se te po dežju, jutranji rosi, ali namakanju hitreje posušijo. Vrste z rastlinami postavimo v smeri prevladujočih vetrov. Izogibamo se senčnim, ali zavetrnim legam. Rastlinske ostanke odstranimo, ali zaorjemo. Če nasade namakamo, le to opravimo zgodaj v dnevu, da omogočimo hitro sušenje rastlin. Pazimo, da ne povzročamo poškodb na rastlinah, kar pomeni, da moramo spremljati tudi razvoj škodljivcev.

V Sloveniji je proti povzročitelju registrirano le sredstvo Folpan (folpet), a na paradižniku lahko uporabljamo tudi druge pripravke, ki pa so namenjeni varstvu pred drugimi boleznimi in učinkujejo tudi proti črni pegavosti. Taka sredstva so Acrobat MZ WG (dimetomorf + mankozeb), Antracol WG 70 (propineb), Champion 50 WG (bakrov hidroksid), Cuprablau-Z (bakrov oksiklorid), Dithane DG Neotec ter Dithane M-45 (mankozeb), Pergado MZ (mandipropamid + mankozeb) ter Rovral Aquaflo (iprodion).

Vsa našteta sredstva lahko kupite v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin