Včeraj ni bilo časa kaj dosti študirati vremenskih kart. Šele okoli 12:00 sem našel nekaj minutk, da sem jih malo preletel. Da bo dan pester, me je opozorilo že nekaj pred 12:30, ko je J od Krmina v Furlaniji malček poropotala ena mala celica. Na hitro sem jo škljocnil, potem pa odpeketal na kosilo:
Po kosilu me je že imelo, da bi se nekaj obotavljal, ampak po pogledu na radarsko sliko, ki je pokazala, da so na konvergenci zgoraj ob meji med Italijo in Avstrijo že eksplodirale prve celice, sem se pametno odločil počakati v Goriških Brdih na nadaljni razvoj in se nato odločiti, kako in kam. Vse se je odvijalo točno po predvidevanjih modelskih prognoz. Iniciacija na območju konvergence in nato pot proti JV.
Med čakanjem sem se zabaval z opazovanjem okoliške konvekcije, ki je je bilo povsod dosti. Pri tleh je pihal jugo gor proti celicam in jim dovajal vlažen in topel zrak z morja. Se mi je kar zdelo, kaj bo sledilo.
Potem se je od S zaslišalo prvo oddaljeno bobnenje. Tam so se vse bolj kopičili težki oblaki:
Počakal sem še na najnovejšo radarsko sliko in potem je padla odločitev, da grem na celico, ki je nameravala vstopiti v Furlansko nižino. Zdela se je še najbolj izolirana, pa še prva je prišla do ravnine, vse ostale so bile blizu skupaj v MCS, ki se je formiral in kanil prečkati bolj razgiban teren naše države.
V Italijo sem vstopil v Neblem, a s tem še nisem zapustil Goriških Brd, še vedno sem bil med griči Collia, se je pa vseeno bolje videlo proti severu, od koder se je približeval MCS. Na hitro ena fotka, potem je že začelo nekaj deževati:
Šibal sem malo naprej proti jugu, kjer se je dolina (reke Idrije) razširila in ponudila nekaj več pogleda okoli. Na V so bile prave “poljane” mamatusov, proti S pa se je videlo predvsem črnino prihajajočega MCS. Najbolj zanimiva in moja tarčna celica je bila še vedno skrita za griči na zahodu.
Mamatusi
Moram dodati, da sem tu kar nekaj minut opazoval zadeve, je bilo nekako srhljivo prijetno stati tam pod oblaki, ne da bi vedel, kaj sledi. Pogledi proti SV, S in SZ:
Še nekaj minut pozneje, preden sem odšel na ravnino. Zanimive, vendar ne izrazite strukture oblakov:
Naslednje me je čakalo, priti skozi Krmin, ki je srednje velik furlanski kraj. Na srečo ni bilo veliko prometa, le en semafor zaradi dela na cesti. Medtem ko sem čakal pri njem, sem pogledoval nazaj proti S, pa ni bilo nič videti. Sem se že malo ustrašil, da ni kaj narobe, zato sem hitro preveril radar in videl, da je rdeča packa še vedno tam, na zahodu. Le iz mesta sem moral priti, pa bi jo ugledal.
Končno izven Krmina, pogledam desno in wohohoooo, to je tisto, kar iščem! Ustavil sem se ob prvi priliki. Čudovita supercelična struktura!
Širši kot:
Gledam tisto spodaj, v zadnjem delu, izgleda kot wall cloud… Škoda da so drevesa malo zakrivala pogled, pa še scati je začelo, zato sem sedel nazaj v avto in gas naprej.
Naslednje fotke sem nareli nekoliko Z od Korone, na neki poljski cesti, katero sem ubral…na srečo me je pripeljala do naslednje vasi in nisem obtičal sredi polja. :-*
Še radar ob tem času:
Tisto spodaj v zadnjem delu, ki se tu spet ne najbolje vidi ::), najbrž gre za inflow cloud:
Še zadnji konec in del dežne zavese, padavine so bile obilne:
Vse lepša in lepša struktura:
Inflow
Še enkrat celoten mezociklon s shelf cloudom:
In potem sem šel skozi Mariano, na koncu vasi pa, hočeš levo, hočeš desno, nič več naravnost (proti jugu). Levo je pomenilo direkt v dež, desno pa še bliže mezociklonu. In odločil sem se seveda za desno, da ga vidimo od blizu. 8) Ustavil sem se kar na nekem nadvozu. Bil je le še kakih 150 m proč…fotografirano z 10 mm (na krop tipalu), pa ni šel niti približno cel noter. ;D
Radar:
Sprva niti ni nekaj močno pihalo (no, tudi brezvetrje ni bilo ;D), rotacija celice pa je bila ekstremna. Oblačne gmote so se silovito premikale, kar nekoliko strašljivo. Ko je šel shelf preko mene, pa se je wind show šele začel. Zadela me je gust fronta, veje dreves so začele leteti po zraku, izjemni sunki so prekladali moj avto, potem ko sem ji poizkušal ubežati (pobožne želje :)). Enkrat sem mislil že, da me bo preprosto izbrisalo s ceste.
Pogled v nedra shelf clouda:
Ko me je enkrat pohodila, sem lahko le še nastavljal svoj avto brezplačni avtopralnici in upal, da ne bojo uporabili železne krtače za končno poliranje. ::) Vendarle toče na koncu ni bilo. Čeprav sem po povratku na ravnino opazil nekaj preluknjanih listov na trtah in nekaj počenih grozdnih jagod, to je bilo pa tudi vse.
Za konec dodajam še nekaj pogledov na Goriška Brda po prehodu hladne fronte. Primerjate jih lahko s fotografijami z začetka reportaže, saj je slikano iz istega mesta. Neprecenljivi pogledi! 8) Aja, pa burja je zapihala takoj po prehodu fronte.
Proti Z…v Furlansko nižino:
J in odhajajoča fronta:
JZ in odhajajoča fronta:
V:
Še en nepozaben dan je za nami. Definitivno moj najboljši in najbolj pester doslej.
Lep pozdrav,
Danijel