Za trenutek pustimo vinsko trto ob strani in se posvetimo pojavu uši na sadnem drevju. Za začetek si bomo pogledali dve uši, ki se pojavljata na jablani (Malus domestica). Prva, nevarnejša je mokasta uš (Dysaphis plantaginea), pri kateri velja posebna previdnost, saj jo moramo zatreti dovolj zgodaj, ker kasneje sprosti v poganjke dovolj toksinov, da poškoduje plodove.

Jablanova mokasta uš doseže velikost do 2,5 mm, je olivno zelene barve, leže podolgovata, črna jajčeca. Glavna gostiteljska rastlina je jablana (Malus domestica), sekundarni gostitelj je ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata).

Uš izleže zimska jajčeca ob brste in pod lubje. Spomladi v času nabrekanja brstov, se iz jajčec izležejo samice (temeljnice), ki jalorodno (partenogenetsko, brez oploditve) živorodno izlegajo poletne nekrilate uši. Na poganjkih se na spodnji strani listov razvijejo številne kolonije uši. Temeljnice izležejo tudi krilate samice in samce, kateri lahko migrirajo na trpotec. Širjenje uši na druga drevesa poteka s pomočjo vetra.

Jablanova mokasta uš ima 6 – 9 generacij letno. Uši prve generacije se razvijejo v aprilu, v času cvetenja jablane. Krilata oblika se pojavi pozno maja in migrira na trpotec vse do konca julija. Septembra in oktobra se krilate samice vračajo na jablano, kjer izlegajo zimska jajčeca, ki bodo prezimila.

Kot smo že omenili, jablanova mokasta uš v poganjke jablane izloča toksine, pod vplivom katerih se listi zvijajo. Uši so pod takimi listi zaščitene pred neugodnimi vplivi okolja. Nadalje prihaja do zakrnele rasti celotnega poganjka. Listi lahko predčasno odpadejo. Poškodovani plodiči ne odpadejo, pač pa ostanejo na drevesu, vendar so majhni in deformirani, zgodaj dozorijo in so popolnoma brez okusa. Ob hujših napadih je lahko poškodovan tudi cvetni nastavek za naslednjo rastno sezono.

Uši izločajo medeno roso, na kateri se naseli sajavost (sajasta plesen – Capnodium salicinum), ki zmanjša estetsko vrednost plodov, poleg tega vpliva na zmanjšanje fotosinteze v listih. Z medeno roso se hranijo mravlje, katere ščitijo uši pred naravnimi sovražniki, kot so recimo polonice. Drugi naravni sovražniki uši so še: tenčičarice, muhe trepetavke in najezdne osice.

V primeru velikega števila zimskih jajčec zatiramo že ta (več kot 25 jajčec na 1 m vejic). Pozneje opravimo še eno do dve škropljenji v maju in juniju po cvetenju. V rastni dobi je prag škodljivosti za jablanovo mokasto uš 1 – 2 % napadenih poganjkov. Preverite registrirana fitofarmacevtska sredstva na FURS-u.

Napaden poganjek s kolonijami jablanove mokaste uši na spodnji strani listov:

Kolonija uši na spodnji strani lista:

Poleg jablanove mokaste uši, se na jablani občasno pojavlja tudi jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta), ki povzroča zvijanje listov, katerih robovi pordečijo. Varstvo pred to ušjo ni potrebno, saj ne povzroča škode na plodovih v taki meri kot druge uši:

Viri: