V zadnjih letih se na območjih Vipavske doline, Goriške in delu Goriških Brd pojavlja nova glivična bolezen, plodova monilija (Monilinia fructicola). Bolezen se pojavlja na koščičarjih, predvsem breskvah ter drugih rastlinah iz rodu Prunus sp. in tudi drugih sadnih vrstah (jablana, hruška). Ker gre za karantensko bolezen, je FURS določil 10 km razmejitveno območje okoli žarišč bolezni, v katerem je obvezno škropljenje proti bolezni. Seznam katastrskih občin, kjer je škropljenje obvezno, najdete na spodnji povezavi:
http://www.kvz-ng.si/priponke/Nasveti/Sadjarstvo/01_04_2011.pdf
Več informacij o bolezni je dostopnih tudi na FURS-u:
http://www.furs.si/svn/zvr/monilinia_fructicola.asp
Zemljevid razmejenega območja z žarišči okužb:
O bolezni: Gliva Monilinia fructicola prezimuje na sadnih mumijah, njihovih pecljih, okuženih vejicah in poškodovanih vejah. Spomladi tvori nespolne trose, konidije, ki se širijo s pomočjo vetra. Ob povečani vlagi okuži cvetove, posledično pa tudi nove poganjke in liste.
Vlaga je nujno potrebna za okužbe, saj ob njeni odsotnosti do okužb ne pride. Ob 3 ure trajajočem deževju je obseg okužb majhen, ob 15-urnem deževju je okuženih že 80% plodov. V času zorenja sadja gliva tvori nove generacije konidijev. Temperature nad 15°C so ugodne za razvoj konidijev, ki so večji, bolje kalijo in so bolj agresivni. Okuženi sadeži mumificirajo. Po obiranju se naknadno na okuženem sadju lahko razvije gniloba.
Spolni stadij je pomemben v razvojnem ciklu glive. Spolna trosišča, apoteciji se razvijejo spomladi na odpadlih mumificiranih sadežih. Do izpustov askospor prihaja v vlažnem, mokrem vremenu. Spore okužijo cvetove.
Bolezen lahko od drugih sadnih gnilob ločimo le z laboratorijsko analizo, saj so zunanja bolezenska znamenja enaka tistim, ki jih povzročajo glive M. laxa. Vendar M. fructicola pogosteje okužuje breskve in nektarine ter jablane in hruške, M. laxa pa pogosteje najdemo na marelicah in mandljih. Na sadju se pojavi mehka rjava gniloba (včasih na jablani počrni), kateri sledi pojav konidijev v obliki sivo obarvanih bradavic. Slednje se pogosto pojavijo okoli poškodovanih mest na sadežu. Bradavice se v suhem vremenu navadno ne pojavijo, sadeži se skrčijo in zgubajo v mumije. Okuženi cvetovi in listi porjavijo in se posušijo ter dobijo rjast izgled. Na okuženih poganjkih pride do pojava rjavkastih poškodb iz katerih pogosto izteka gumozna tekočina.
Pri varstvu pred boleznijo se ravnamo po napotkih fitosanitarih služb!
Še dve fotografiji močnejše okužbe marelice (Prunus armeniaca) s Cvetno monilijo (Monilinia laxa). Okužen poganjek z vidnim smolastim izcedkom:
Močna okužba marelice s cvetno monilijo:
Viri:
KGZ Nova Gorica – Kmetijski nasveti
FURS – Fitosanitarna uprava RS
EPPO – European Plant Protection Organization