Pestra nevihtna sezona 2012 se bliža koncu. Čas je, da se spomnimo vrhuncev letošnjega poletja, v katerem je kar mrgolelo superceličnih neviht. Našteli smo jih preko 35, čeprav je dejanska številka zagotovo precej višja. Območje v okolici Alp se je izkazalo kot zelo ugodno za razvoj tega tipa neviht, na kar najbrž vpliva razgiban relief in posledično lokalno povečan strig. Poleg tega letos nikjer ni primankovalo energije. Nemalokrat smo chasali setupe s 3000 – 4000 J/kg sbCAPE-a. Kljub vsemu letošnje leto ne bo ostalo v spominu kot leto CG razelektritev. Teh je bilo presenetljivo malo, večinoma smo videli le bliskanje v oblakih, zato letos fotografij izjemnih CG-jk ni veliko.
Prvi dan v juliju in prvi dober setup, katerega ni šlo zamuditi. Pred fronto preko osrednje Evrope so pihali močni vetrovi južnih smeri. Na Bavarskem, Salzburškem ter v zgornji Avstriji je bilo napovedanega preko 3000 J/kg CAPE-a in preko 40 vozlov DLS-ja ter lep veering profil. Pričakovana je bila eksplozija fotogeničnih supercelic. Prva se je razvila zahodno od Salzburga, kasneje smo še 3 spremljali in fotografirali v Zgornji Avstriji, med Salzburgom in Linzem.
Sinoptična situacija:
Fotografiji supercelice pri Salzburgu z inflow tail-om in wall cloud-om in ene od supercelic v Zgornji Avstriji:
5. junij je obetal marginalen setup v Furlaniji. Strig je bil šibek, energije pa precej. Pričakovali smo vročinske nevihte v popoldanskem času. Ob vznožju Alp, severno od Codroipa je slabim pogojem navkljub nastala fotogenična, a kratkoživa supercelica. Šlo je za lep primer lokalno povečanega striga v bližini Alp.
Sinoptična situacija:
Fotogenična supercelica v Furlaniji:
11. julij je bil en najbolj pestrih dni to poletje. S severozahoda je Alpe in Slovenijo dosegla hladna fronta. Pred fronto je pri tleh pihal jugovzhodnik, energije je bilo okoli 3000 J/kg, DLS-ja okoli 40 vozlov. Nevihte so najprej nastajale v avstrijskih Alpah, nato je prva supercelica dneva eksplodirala v bližini Gradca, oziroma severozahodno od mesteca Leibnitz. Nevihta je imela masiven wall cloud in inflow tail. Potovala je proti severovzhodni Sloveniji, oziroma v Prekmurje, kjer se je pred njo razvil fotogeničen shelf cloud. Kasneje je nova supercelica nastala južno od Murske Sobote, nato še ena pri Hodošu. Četrto masivno supercelico smo spremljali v okolici kraja Nagykanizsa. Močnejše nevihte so zajele tudi osrednjo in zahodno Slovenijo. Fotogenična supercelica je nastala severno od Ljubljane, medtem ko je nevihtna linija na Primorskem prinesla nekaj močnih sunkov vetra. Vremenska postaja na Koradi je med nevihto zabeležila maksimalni sunek vetra 163 km/h, kar je nov rekord postaje.
Sinoptična situacija:
Supercelica v okolici Leibnitza v Avstriji z izrazitim wall cloud-om in inflow tail-om:
Ista supercelica kasneje nad Prekmurjem. Na prvi sliki je impresiven shelf cloud, na drugi pa wall cloud:
Kasneje je nova masivna supercelica nastala nad Madžarskimi ravnicami. Na prvi fotografiji je shelf cloud, na drugi wall cloud:
Izjemni pogoji so se obetali 14. julija v Furlaniji. Nismo bili prepričani, kako bo z energijo, saj je bilo pred pričakovano fronto iz severozahoda precej oblačno, kar je omejevalo segrevanje. Toda ostali pogoji so obetali zelo nevarno situacijo. 70 vozlov DLS-ja, sunki jugovzhodnika do 50 km/h ob obali Furlanije in odličen veering profil so pogoji za tornadne supercelice. Ko se je popoldne razjasnilo, je bilo dovolj tudi energije za vzdrževanje vzgornikov ob tako močnem vetru v atmosferi. Dolgo časa se na konvergenci med severozahodno Furlanijo in Vicenzo v Benečiji ni zgodilo nič, nato se je nenadoma organizirala masivna supercelica. Kmalu je prerasla v nekaj, čemur lahko rečemo nevihta desetletja v Furlaniji. Ogromen beaver’s tail je nakazoval močan inflow v nevihto, v teku je bila tudi tornadogeneza, a je celica imela ‘smolo’, da je potovala preveč severno preko furlanske ravnice, kjer je bil veter pri tleh precej šibkejši kot na obali. Posledično do razvoja tornada ni prišlo. Nevihta je oslabela v hribih zahodne Slovenije, a se je ponovno okrepila ob prihodu na Škofjeloško polje. Svojo pot je končala šele v Prekmurju. Gotovo lahko rečemo, da je šlo za nevihto leta na našem območju.
Sinoptična situacija:
Radarska slika:
Impresivna supercelica z beaver’s tail-om pri Codroipu ter wall cloud iste supercelice nekaj minut prej, ko se je trudila sproducirati tornado:
Manj zanimivo dogajanje je obetal 21. junij, ko je pred fronto prek Slovenije in Furlanije že pihal severovzhodnik. Pričakovali smo predvsem dvignjene supercelice, saj je bilo striga dovolj. Presenetljivo sta v Furlaniji nastali dve ‘surface based’ supercelici, od katerih je bila prva celo ‘left moover’, medtem ko je imela druga izjemen wall cloud.
Sinoptična situacija:
Shelf cloud prve celice ter druga supercelica z masivnim wall cloud-om:
Nova izjemna situacija se je nakazovala 6. avgusta. Pred hladno fronto v Piemontu v Italiji so bili pogoji za tornadne supercelice izjemni. Kar 80 vozlov dls-ja je obetalo hitre in silovite nevihte. Celica dneva je nastala v Alpah zahodno od Torina in se močno okrepila ob prihodu v ravnice Piemonta ter se razvila v zelo hitro HP supercelico z wall cloud-om zavitim v dežno zaveso. Hitro je severno od Milana spet dosegla Alpe in oslabela. Poročila o škodi so omenjala predvsem močne downburste, tornada ni bilo. Kasneje je nova močna supercelica nastala v okolici Bergama.
Sinoptična situacija:
Izjemno hitra, silovita HP supercelica v Piemontu:
Manj zanimiv je bil setup s prehodom hladne fronte prek Furlanije 9. avgusta. Ob burji so nastajale dvignjene nevihte, med njimi je bila ena tudi supercelična.
Sinoptična situacija:
Dvignjena supercelica v bližini Palmanove:
V naslednjih tednih se je nad naše kraje razširil anticiklon in prinesel dolgotrajen vročinski val. Pomanjkanje dežja je pomenilo hudo sušo in precejšnjo škodo v kmetijstvu. Prve padavine smo dobili šele ob prehodu težko pričakovane hladne fronte 26. avgusta. V Furlaniji sta nastali dve supercelični nevihti, kasneje pa še ena nad Tržaškim zalivom. Slednja je dosegla obalo pri Umagu, kjer sta močan downburst in debela toča povzročila ogromno škode tako na človeški lastnini, kot na že od suše zdesetkanih kmetijskih površinah.
Sinoptična situacija:
Odrešilne padavine prihajajo nad Goriška Brda, ter supercelica nad Tržaškim zalivom, ki je naredila ogromno škode na območju Umaga v Istri:
31. avgusta nas je prešla še zadnja fronta v temu mesecu. V genovskem zalivu je nastal ciklon, preko Benečije in Furlanije pa smo imeli ugodne pogoje za močne nevihte. Rosišča preko 19°C in jugovzhodnik pri tleh so obetali celo tornade ob superceličnih nevihtah. Prva supercelična nevihta je nastala nad Krminom (Cormons) v dopoldanskih urah in prinesla močan naliv nad Goriška Brda. Druga masivna ciklična supercelica je spustila na tla dva tornada, prvega v okolici Padove, drugega blizu kraja Quarto d’Altino v Benečiji. Vzhodno od Benetk tornadi niso več nastajali, nevihta pa je bila še vedno impresivna. Oslabela je pri Latisani.
Sinoptična situacija:
Fotografiji supercelic v Krminu in pri kraju Caorle v Benečiji:
V pregledu so zajete le najbolj fotogenične supercelice letošnjega poletja. Vseh chasov in tudi neviht je bilo še veliko več, vendar smo nekatere namenoma izpustili, saj so bile manj zanimive za oko in ostajajo le v arhivu ter letni statistiki. Velika večina zgoraj predstavljenih storm chase-ov v letu 2012 je bila izvedena pod vodstvom Marka Korošca (Weather-Photos.NET), s katerim je bilo pravi užitek sodelovati. Prihodnje leto gremo dalje!
Viri: