Letošnje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten dež padel ob začetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi točo in škodo na kmetijskih površinah. Slednja se je še stopnjevala s poletno sušo, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradniških, sadjarskih in oljkarskih območjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pričakovan dež je prišel 26. avgusta in prekinil vročino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje beležili temperature preko 38°C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozračju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem območju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm dežja. V Goriških Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namočilo tla, saj so postaje beležile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v močnih nalivih padlo okoli 10 mm dežja.

Sinoptična situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v višinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je počasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale močnejše nevihte, med njimi tudi supercelične. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti Čedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu prešla v linearno multicelico ter kot takšna dosegla Goriška Brda.

V močnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm dežja. Vremenske postaje v Goriških Brdih so zabeležile sledeče jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga močna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej več, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je močno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrvaški obali. Iz okolice Umaga so poročali o močnih downburstih ter toči, ki je naredila ogromno škode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poročil o izruvanih drevesih, poškodovanih avtomobilih in drugi gmotni škodi.

Radarska slika supercelice v Tržaškem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tržaškim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na območju Primorske so v celotnem poslabšanju zabeležile naslednje količine padavin:

  • Zatolmin (Soška dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Goriška Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (Soška dolina): 39,0 mm
  • Deskle (Soška dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Goriška Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Goriška Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Goriški Kras): 12,0 mm

Viri: