V nedeljo 17/07/2011 nas je dosegla ‘negative tilted’ dolina. Šlo je za zelo globok prodor hladnega zraka proti Alpam, kar je razvidno tudi iz spodnje slike postavitve zračnih mas nad Evropo. V srednjih plasteh atmosfere (H500) smo imeli nad Furlanijo močan JZ jet, ki naj bi po modelskih napovedih dosegal hitrosti do 50 vozlov. Proti večeru se je okrepil še veter v spodnjih plasteh. Ob obali Furlanije je jugo v sunkih dosegal celo 50 km/h. Po 21z se je začel krepiti tudi JZ na H925. Ti vetrovi so v ravnino s toplo advekcijo dovajali vlažen in topel zrak. Tako je prišlo do povečanja CAPE-a tudi višje v furlanski ravnini. Dls-ja smo imeli okoli 40 vozlov, zaradi dobrega veeringa v spodnjih plasteh je SREH3 znašal okoli 300 m2/s2.

GFS 00z 500 hpa:

Najprej je do proženja prihajalo le v hribih, in sicer zaradi prisilnega dviga zraka. Kasneje, okoli 22z, se je okrepila konvergenca v obalnem pasu FVG. Nevihtne celice so se pričele prožiti tudi v ravnini. Formirala se je nevihtna linija. Sprva se je še pojavila kakšna supercelica, kasneje pa je prišlo do formacije multicelične linije, ki se je zelo počasi pomikala proti vzhodu.

Radar – animacija od 23:00 (17/07/2011) – 4:00 (18/07/2011):

Počasno pomikanje linije je pomenilo lokalno zelo velike kumulative padavin, ki so povzročile največ nevšečnosti. V okolju z visokim CAPE-om so bile pogoste tudi razelektritve. Številne je v fotografski objektiv ujel Marko Korošec, ki je bil ponoči na terenu.

Nevihte so v noči na nedeljo najprej zajele Goriška Brda okoli 1:45 zjutraj. Ob prehodu linije so vremenske postaje po Goriških Brdih zabeležile sunke gust fronte, ki pa niso bili tako močni, da bi lahko povzročali škodo. Najmočneje je zapihalo v Kojskem, in sicer 64,4 km/h. Bolj je bil problematičen dež. Najhuje je bilo v Višnjeviku, kjer je agrometeorološka vremenska postaja med 1:48 in 2:48, torej v eni sami uri zabeležila kar 137 mm dežja. Skupno je v Višnjeviku v tej noči padlo neverjetnih 155 mm padavin. Ekstremne količine padavin so zabeležili še v Šlovrencu (agrometeo), in sicer 98 mm, ter v Paljevem v Soški dolini, 110 mm (amaterska).

Največ težav je voda povzročila v Goriških Brdih, kjer je zaradi specifične konfiguracije terena prihajalo do usadov predvsem brežin v vinogradih in ob lokalnih cestah. Na območju Šlovrenca in Nebla so nekateri hudourniški potoki prestopili bregove in poplavili ceste ter nekatere trajne nasade. O drugi škodi trenutno še ni informacij. Pojavljajo se tudi poročila o toči na območju Višnjevika, vendar po pregledu hujše škode ni bilo opaziti. Manj je bilo težav v Soški dolini, kjer je le na izpostavljenih mestih prišlo do poplavljenih cest. Mogoče velja omeniti še velike količine kamenja, gramoza in vej, ki so jih narasle hudourniške vode prinesle na ceste.

Podatki o količini padavin, sunkih vetra in jakosti padavin iz amaterskih vremenskih postaj v Goriških Brdih in Soški dolini:

  • Paljevo (Soška dolina): 110 mm
  • Biljana (Goriška Brda): 79,5 mm; sunek vetra 53 km/h (ob 1:33)
  • Neblo (Goriška Brda): 73,4 mm
  • Gorenje Polje (Soška dolina): 64,8 mm
  • Ravna pri Ligu (nad Soško dolino): 64,2 mm
  • Kojsko (Goriška Brda): 62,2 mm, MaxRR=230,4 mm/h, max sunek vetra ob prehodu gust fronte je bil 64,4 km/h, smer NNW (okoli 2:20)
  • Hum (Goriška Brda): 46,0 mm, max sunek vetra: 35,5 km/h
  • Korada (812 m.n.v.), preden je postaja zaradi izpada električne energije odpovedala, je zabeležila sunek 55 km/h, smer S (hitro po 1:00); podatkov o padavinah zaradi izpada postaje žal ni.

Podatki o padavinah iz agrometeoroloških postaj v Goriških Brdih:

  • Višnjevik (Goriška Brda): 155,2 mm
  • Šlovrenc (Goriška Brda): 98,8 mm
  • Kozana (Goriška Brda): 25,8 mm

Za konec še nekaj fotografij usadov, ki so jih v Višnjeviku povzročile narasle vode:

Več fotografij je v GALERIJI!

Domnevam, da je bilo usadov v vinogradih še več, a sem si ogledal le tiste, ki so nastali neposredno ob lokalnih cestah.

Viri: