Sredina januarja je na Primorskem bolj ali manj v znamenju advekcijske megle, ki nastane, ko se topel zrak nariva nad hladno celino. V soncu se kopajo višje ležeči kraji, kjer so tudi temperature bistveno višje kot v nižinah. Tako je na primer v Ravni pri Ligu (516 m.n.v.) nad Soško dolino 18.1. ob 15:00 kar 13°C, v Kojskem v Goriških Brdih (276 m.n.v.) pa le 2°C. Tako ohlajanje zraka in temperaturna inverzija v nižinah vzrokujeta nastanku megle. Zrak se ohladi pod temperaturo rosišča, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka. Poleg zahodne Slovenije je pod oblačnim pokrovom, debelim približno 300 m tudi celotna Padska nižina ter velik del Jadrana, kar je lepo videti tudi na spodnji satelitski sliki:

Dnevi so v nižinah gotovo neprijetni, toda dvig nad inverzijo ponuja spektakularne poglede na našo deželo. Spodaj je nekaj fotografij, nastalih v Goriških Brdih 17. in 18. januarja 2011. Najprej sončni zahod 17.1. in pogledi na Gonjače z razglednim stolpom:

Pogled na cerkev Sveti Križ v Kojskem. V ozadju Števerjan ter v daljavi hribi Kraškega roba:

Sledijo še jutranje fotografije, ki so nastale ob sončnem vzhodu 18.01.2011. V nižinah je bilo popolno brezvetrje, višje v Gonjačah pa je pihal zmeren SV, ki se je po sončnem vzhodu še okrepil. Najprej Šmartno, še pred sončnim vzhodom:

Pogled proti Krasnemu in pobočju Korade (812 m) in megla po dolinicah med Briškimi Griči:

Sončni vzhod je postregel s še nekaj spektakularnimi prizori. Pogled na Kojsko ter za njim Sabotin (609 m), hribe Trnovske planote in Nanos v daljavi:

Hum in za njim Števerjan. V daljavi Kraški rob s Trsteljem:

Pogled na vas Vedrijan in Višnjevik za njim, kjer iz megle pogleduje le nekaj hiš. V daljavi so Karnijske Alpe ter Dolomiti:

In za konec še pogled na s soncem obsijano Šmartno:

Dodajam še dve fotografiji, ki sta nastali 19.01., ko se je megla že umikala. Tako se je Solkan že rešil njenega objema, medtem ko je bila Nova Gorica še vedno v megli:

Še malček približano: