Dobrodošli spet! Res je trajalo in ne le to, naša spletna stran je še vedno v dokaj slabem stanju. Veliko je bilo težav z njo, a počasi jo bomo spet usposobili. Medtem ste morda opazili novo podstran ‘Sapere Aude wines’, preglejte jo, nove zanimive stvari smo ustvarili, medtem ko je naš blog WineAndWeather sameval ter preživljal težke čase. Kakorkoli…
Leto 2022 je bilo doslej vremensko zagotovo eno bolj zaimivih v zadnji dekadi, da ne rečem katastrofalno zanimivih. Močno ga je zaznamovala izrazita suša. Pravzaprav smo brez konkretnih padavin ostali celo leto. Torej nekje od septembra 2021 naprej. Še najbolj se je izkazal april 2022, ko je padlo v celem mesecu okoli 100 litrov. Vsi ostali meseci so bili bistveno bolj sušni, vse tja do sredine avgusta, ko se je vremenska situacija vendarle obrnila in je vreme postalo bolj razgibano.
Do konca avgusta 2022 je padlo na Vremenski postaji Kojsko vsega 50% povprečne količine padavin za to obdobje in 56% povprečne količine, če upoštevamo podatke za Vremensko postajo Vedrijan (podatki od leta 1978 do 2015). Avgust smo v Kojskem končali z letno akumulacijo 473,4 mm, torej je v povprečju na mesec padlo le dobrih 59 mm. Še manjše količine padavin so bile zabeležene na postajah severno od Brd, recimo v Soški dolini. Postaja na Koradi je kot najbolj sušna meseca zabeležila maj z 31,2 mm in julij s skromnimi 24,4 mm dežja.
Sušna jesen in zima ter vroče in sušno poletje sta prinesla izrazit vodni stres za vegetacijo. Prav tako je bilo pogosto pomanjkanje pitne vode na območjih z neurejeno vodovodno infrastrukturo. Gozdovi so se pričeli sušiti, najbolj so trpele drevesne vrste, kot sta hrast in lipa, katerih listje je skoraj povsem porjavelo. Kjer ni bilo namakanja, so trpele tudi povrtnine in poljščine, travinje (skromna 1. košnja in izostanek otave), pa sadno drevje in nenazadnje celo vinska trta. Slednja sicer na težjih tleh pomanjkanja padavin ni čutila, problemi so se pojavljali na lažjih flišnih in prodnatih podlagah.
Kot primer podajmo sliko vinograda na prodnati podlagi, ki je bil namakan 19. julija. Poglejte drobne jagode na grozdih, v času, ko bi le ti morali biti že zdavnaj zaprti (sklenjeni). V desni vrsti raste Modri pinot (Klon Gesenheim M2), v levi Chardonnay. Slednji je bil tudi najbolj prizadet od suše, saj so kljub namakanju (100 litrov vode na m2), jagode v večini ostale drobne kot grah. V ozadju so vidni zamegljeni hribi, kot posledica dima iz obširnih gozdnih požarov na Krasu:
Poglejmo si še eno sliko Modrega pinota iz istega dne. V času, ko jagode še niso bile polno razvite, smo že zabeležili začetek zorenja. Opazili smo tudi kar nekaj težav z oploditvijo, saj je veliko cvetnega nastavka ni razvilo v jagode. Težava je bila morebiti v dostopnosti hranil ob odsotnosti zadostnih količin padavin. Foliarno gnojenje z borom bi bilo v tem primeru nujno. Opustili smo tudi drugo košnjo pod vrstami trt, zato so na sliki vidne zeli. Namen je bil povečati vlago na območju trt samih:
Odmaknimo se od trt in pojdimo malo na Kras ter omenimo veliko naravno katastrofo, ki se je tam zgodila. Izrazita suša in presušenost krajine sta rezultirala v obsežnih gozdnih požarih, ki so zajeli doslej daleč največje območje in celo ogrožali tankajšnje vasi. Res da je bilo o tem že veliko napisanega, zato prilagamo samo sliko pogleda na požare iz Goriških brd, več o tem pa si lahko preberete na spletni strani mojega kolega, Marka Korošca: LINK
In kje so sedaj supercelice v Goriških brdih me vprašate? Ni jih, vsaj poleti jih ni bilo, nič, nada… Mogoče kakšna skromna ploha s kakim milimetrom dežja, no pa nevihtna linija v zadnji dekadi junija, ki je prinesla 35 mm prepotrebnega dežja. Sicer pa nič!
In nato je prišla meteorološka jesen in september. Čeprav smo prve spremembe ustaljene vremenske situacije s sušo in visokimi temperaturami bili deležni že v drugi polovici avgusta, smo na prvo konkretno nevihto morali čakati vse do 8. septembra. Tedaj nas je prešla nevihtna linija iz Furlanije in s seboj prinesla sploh prvi lep shelf cloud letošnjega leta. Pa recite, da kdor čaka, ne dočaka:
Nevihte so se nadaljevale še v noč na 9. september, ko smo občudovali predvsem lepe ‘cloud to ground’ strele v obalnem pasu Furlanije:
Nevihtno vreme se je nadaljevalo še cel naslednji dan in se zaključilo z izjemno supercelico, ki je s svojo ‘golomaznostjo’ obetala debelo točo. Zaključilo se je srečno in le z nalivom z jakostjo 143,5 mm/h ter nekaj močnimi sunki vetra. Pogled na celotno supercelico, shelf in wall cloud:
Lep, masiven wall cloud, ki je kazal na izjemno moč supercelične nevihte:
Padavinska zavesa, tik preden je dosegla Kojsko:
Toda za Brda še ni bilo konec. Sledil je še 10. september in točonosna supercelica, ki je zajela pas od Višnjevika, prek Vedrijana do Gonjač in Brestja. Največ škode je povzročila med slednjimi tremi kraji, čeprav smo precejšnjo akumulacijo bele padavine videli tudi v Kojskem, le škoda na grozdju je bila tu manjša. Na sliki akumulacija toče na protitični mreži v Kojskem, jutro po nevihti:
Na naslednjo superelico smo čakali le 6 dni. 16. septembra je prizemna fronta hitro prešla naše kraje, pričela je pihati burja. Ko nas je zvečer dosegel hladen zrak v višinah, je nova supercelična nevihta nastala nad Vidmom (Udine) v Furlaniji. Potovala je vzhodno in dosegla hribe Zahodne Slovenije. Nevihto smo spremljali s Korade, zadelo nas je tudi nekaj zrn toče. Prvi pogled je razkril izrazito zarotiran in nagnjen vzgornik nevihte:
Ko se je približala je postajal vse izrazitejši, sicer dvignjen shelf cloud, kar je bilo ob burji pričakovano. Najbrž v inetrakciji z bolj razgibanim terenom in posledično povečano heličnostjo pri tleh, so se pojavili prvi zametki wall clouda:
Kasneje, ko je nevihta pritisnila ob hribe se je polno razvil wall cloud z izrazitim inflow tailom:
Hribi so nato prekinili ugoden dotok zraka v nevihto, ki je hitro oslabela in po nas vrgla le še nekaj zrn toče. Še zadnji pogled na wall cloud, preden je vse skupaj razpadlo:
Končajmo še z eno lepotico, ki nas je presenetila pozno zvečer, 26. septembra. Vse pogostejše bliskanje je pritegnilo pozornost in bilo je kaj videti…in slišati. Predvsem ostaja v spominu neprekinjeno bobnenje iz nevihte, ki je delovalo kot prava srhljivka. Nekoliko kasneje je bilo opaziti nekakšno znižanje v smeri baze nevihte. In nato, bum, wall cloud in čudovito zarotirana supercelica v smeri Krmina (Cormons):
Najveličastnejši trenutek in wall cloud, osvetljen z lučmi Krmina:
Wall cloud je kasneje začel razpadati, saj prek Brd vetrovi niso dovoljevali nadaljnjega razvoja supercelice. V Kojskem smo dobili naliv intenzitete 76,7 mm/h, so pa o toči poročali iz Kožbanjskega kota:
Bodi temu dovolj za naše prvo oglašanje po dolgem času. Seveda bi lahko še razpravljali o poletnih temperaturah in vročinskih valovih, ki so bili neverjetno vztrajni in dolgotrajni. A prihranimo to za drugič. V pričakovanju novih člankov vas vse lepo pozdravljam!