Pestro vremensko dogajanje se je ponovno obetalo v soboto 12/05/2012. Kazalo je na nov globok prodor hladnega arktičnega zraka nad naše kraje in naprej v Sredozemlje. Ozračje pred fronto je bilo pregreto, saj so marsikje po Sloveniji namerili popoldne preko 30°C, vlažnost je bila visoka in z njo rosišča, kar je pomenilo, da smo imeli tudi preko 1000 J/kg CAPE-a. Ob prehodu fronte smo pričakovali nastanek squall linije, za fronto pa močno burjo. Vseeno je iz več razlogov šlo dvomiti v intenzivnost vremenskih pojavov, predvsem neviht. Za začetek si poglejmo sinoptično situacijo nad Evropo:
Modeli so kazali, da bo prehod fronte hiter. V Sredozemlju ni prišlo do nastanka sekundarnega ciklona, prizemna fronta pa je bila potisnjena precej pred hladen zrak v višinah. Ta nas je od severovzhoda dosegla že zgodaj popoldne. V Prekmurju in osrednji Sloveniji je zapihal severovzhodnik, nastalo je nekaj konvergenc, ob katerih so se sprožile prve nevihte. Šlo je predvsem za dvignjene (elevated) nevihte, od katerih si ni šlo obetati posebnih struktur. Strig je bil sicer šibek, vendar je bil v Sloveniji tu pa tam vseeno zabeležen kak morebiten mezociklon. Ponekod so imeli drobno točo, predvsem pa so se pojavljali močni nalivi ter močnejši sunki vetra.
Radarska slika ob začetku dogajanja v osrednji Sloveniji:
Pogled na stebre vzgornikov neviht v osrednji Sloveniji:
V zahodni Sloveniji, Furlaniji in Benečiji se med tem ni dogajalo nič posebnega. Primorsko je burja prepihala šele okoli 19. ure po lokalnem času. S tem je CAPE dvignilo (elevated). Hladen zrak v višinah nas je dosegel okoli 22. ure, ko so se prve nevihte pričele pojavljati v severozahodni Furlaniji. Vzdolž hladne fronte je nastala squall linija. Šlo je izključno za nevihte dvignjenega tipa (elevated storms). Bliskanja v oblakih je sicer bilo veliko, medtem ko so bile CG razelektritve redkost. Menda so točo zabeležili na Kobariškem v Soški dolini, a informacija ni preverjena. Drugod so se pojavljali predvsem močni nalivi, brez močnejših sunkov vetra. Amaterska vremenska postaja Enomarket Kojsko v Goriških Brdih je zabeležila najvišjo jakost naliva 137,2 mm/h.
Nekaj CG razelektritev se je v Goriških Brdih in zahodni Furlaniji vendarle ujelo v fotoaparate:
Med 22:55 in 23:45 po lokalnem času je Marko Korošec (Weather-Photos.NET) v Furlaniji fotografiral dva dvignjena (elevated) mezociklona v squall liniji:
Dodajamo še radarski sliki v trenutku fotografiranja zgornjih dveh slik. Gre za najmočnejši celici na meji med Furlanijo in Benečijo. Vidna je tudi celotna squall linija vzdolž hladne fronte ter močni nalivi nad Goriškimi Brdi.
22:55:
23:45:
Po prehodu hladne fronte se je burja močno okrepila. Med 4:00 in 7:00 zjutraj so bili v v Goriških Brdih zabeleženi najmočnejši sunki. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je v tem času zabeležila kar precej sunkov preko 100 km/h. Najmočnejša sunka sta znašala 114,3 km/h in 122,3 km/h, kar je tudi nov rekord postaje. Drugod po Brdih so postaje beležile sunke med 50 in 76 km/h. Podobno je bilo stanje v Soški dolini. Vremenska postaja Korada je izmerila najmočnejši sunek 85 km/h, vendar gre dvomiti v natančnost izmere, saj senzor naredi le eno meritev na vsakih 14 sekund, zato so možnosti za izmero najmočnejših sunkov majhne.
Grafični prikaz sunkov burje in smeri vetra na vremenski postaji Enomarket Kojsko:
Še močnejša burja je pihala v Vipavski dolini. Zabeleženi so bili naslednji najmočnejši sunki:
- 164,2 km/h – viadukt Lozice (Rebrnice – DARS)
- 150,8 km/h – Podnanos 1 (DRSC)
- 149,0 km/h – Manče (DRSC)
- 135,0 km/h – AC priključek Ajdovščina (DARS)
- 132,0 km/h – izpostava Vipava (DARS)
- 131,0 km/h – Podnanos 2 (DRSC)
- 123,8 km/h – viadukt Selo (DARS)
- 122,4 km/h – strelišče Mlake (DARS)
- 119,2 km/h – viadukt Tabor (Rebrnice – DARS)
- 112,0 km/h – viadukt Šumljak (Rebrnice – DARS)
- 110,2 km/h – Vitovlje (DRSC)
- 105,1 km/h – Žapuže (DRSC)
- 94,3 km/h – Čebulovica-Zajčica (DARS)
- 90,0 km/h – Zemono (DARS)
- 87,1 km/h – razcep Nanos (DARS)
- 81,0 km/h – Potoče (DRSC)
- 77,0 km/h – viadukt Ribnik (DARS)
- 71,3 km/h – viadukt Lijak (DARS)
Vir: postaje DRSC in DARS – Marko Korošec
Burja je pihala še cel 13. in del 14. maja, vendar sunki niso bili več tako ekstremni. Škode na olisatnih rastlinah pa je kar nekaj. Predvsem so jo skupile trte v Vipavski dolini. Ponekod izgledajo kot bi jih prizadela močna toča, saj listne površine skorajda ni več. Vseeno bi veljalo dejansko stanje tam še preveriti. Poročajo tudi o škodi v sadovnjakih, kjer je odpadlo precej plodov. V Goriških Brdih škoda ni tako velika, vendar je še vseeno polomljenih precej mladik, predvsem na območju Kojskega, kjer je bila burja najmočnejša. Poškodovani so tudi listi trte. Podobno je stanje na drugih kulturah (aktinidija, figa…).
Fotografije polomljenih mladih vinske trte ter precej zdelanega listja v vinogradu v Kojskem v Goriških Brdih:
Spodaj so še grafi iz Vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki prikazujejo prehod hladne fronte preko Goriških Brd. Omeniti velja izjemen padec temperature v zelo kratkem času. V Kojskem je iz slabih 28°C padlo na 10°C, drugod po Sloveniji so bile te razlike še večje.
Temperatura in temperatura rosišča:
Padavine in jakost padavin:
Zračni tlak:
Poglejmo si še količine padavin po vremenskih postajah v Goriških Brdih in Soški dolini:
- Kojsko (Brda): 35,8 mm – amaterska
- Paljevo (Soška dolina): 29,0 mm – amaterska
- Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 29,0 mm – amaterska
- Biljana (Brda): 26,4 mm – amaterska
- Višnjevik (Brda): 26,4 mm – agrometeorološka
- Gorenje Polje (Soška dolina): 25,8 mm – amaterska
- Neblo (Brda): 25,2 mm – amaterska
- Vipolže (Brda): 13,6 mm – agrometeorološka
Padavine so se najdlje zadržale na jugu Slovenije, kjer se je v nedeljo dopoldne dež mešal s snegom. Na višje ležečih točkah je snežilo. Obilne snežne padavine so imeli na Hrvaškem, v Gorskem Kotarju ter drugod na Balkanu. V Sarajevu so po nekaterih podatkih v nedeljo zjutraj izmerili kar 9 cm snega. Morje v Piranskem zalivu se je v enem dnevu ohladilo iz 22°C na vsega 13°C!
Ob tem ne pozabimo omeniti, da so bili ponovno izpolnjeni pogoji za primarne okužbe vinske trte s peronosporo in je v teku nova inkubacijska doba. Poleg tega smo se zaradi podaljšane omočenosti listja že nekoliko bližje sekundarnim okužbam s to glivo. Glede pojava slednjih spremljajte prognoze Kmetijskega zavoda Nova Gorica! Vabljeni tudi k branju članka Peronospora vinske trte (Plasmopara viticola) – pričetek varstva v letu 2012.
Viri:
- ZAMG
- Radar Lisca – ARSO
- Radar Osmer
- Weather-Photos.NET
- Marko Korošec (DARS) – ustno
- DRSC
- Fito-info
- vremenske postaje na WineAndWeather.net
Storm chase ter poročilo sta izvedla in pripravila Danijel Konjedic (WineAndWeather.net) ter Marko Korošec (Weather-Photos.NET).