Tag: megla

Lokalna vremenska zanimivost, ki jo bomo obravnavali v tej objavi se navezuje na prihodnje ─Źlanke, ki bodo govorili o mrazi┼í─Źih. Za le ta je zna─Źilen no─Źni nastanek temperaturnega obrata, ko temperatura z vi┼íino nara┼í─Źa. ─îeprav dolin po definiciji ne obravnavamo kot mrazi┼í─Ź, v njih pogosto prihaja do nastanka temperaturnega obrata, oziroma inverzije. ─îe je vlaga na dnu doline dovolj visoka, oziroma se temperatura spusti pod temperaturo rosi┼í─Źa, pride┬ádo pojava megle, ali nizke obla─Źnosti zaradi kondenzacije prese┼żne vodne pare v zraku.

Tak primer smo opazovali v spodnjem delu So┼íke doline 02/01/2018 zve─Źer. Glede na opa┼żanja je bil prvi spro┼żilec nastanka megle v dolini vklop hidroelektrarne Plave II. Nad reko So─Źo so se dolvodno od iztoka elektrarne pojavile meglice. S─Źasoma je megla zajela kraje Lo┼żice in Plave ter se po 21. uri hitro raz┼íirila na celoten spodnji del doline proti Solkanu. V megli je bila tudi dolina potoka Rohota.

Meglice nad reko So─Źo pri hidroelektrarni HE Plave I (levo) ter ┼że dodobra razvita megla nad Desklami v So┼íki dolini (desno):

 

V Desklah se je temperatura z dnevnega maksimuma pri 8┬░C zve─Źer spustila do 0┬░C. Medtem je postaja na pobo─Źju nad dolino v Ravni pri Ligu (516 m) merila temperature med 2 in 3┬░C. Kasneje se je okoli polno─Źi temperatura tudi na dnu doline dvignila do 2┬░C, inverzija je bila ve─Źinoma razkrojena, megla je izginila, oziroma ostala le ob pobo─Źjih hribov. Nenadni dvig temperature je bil posledica srednje obla─Źnosti, ki se je takrat navlekla nad dolino od severozahoda.

Graf poteka temperature na VP Deskle (1.1. – 3.1.) ter VP Ravna pri Ligu (2.1. – 3.1. – 516 m):

 

Ob polno razviti inverziji se pri─Źne hladen zrak iz doline izlivati pri Solkanu, kjer je mo─Źan no─Źni in jutranji veter gornik obi─Źajen. Del hladnega zraka se preliva tudi prek ni┼żjega dela v grebenu Korade (812 m), med vasjo Vrhovlje pri Kojskem ter pobo─Źjem predvrha Korade ‘Nad robom’ (632 m). V tokratnem primeru, ko je ob inverziji nastala tudi megla,┬áje le ta vizualizirala prelivanje zraka┬áprek grebena na teh mestih ter se ob padcu prek pregrade su┼íila zaradi adiabatnega segrevanja zraka ob spu┼í─Źanju v ni┼żje le┼że─Źa┬áGori┼íka brda. Prek celotnega vzhodnega dela Brd se je pojavil veter gornik, ki je bil bolj izrazit na obi─Źajno vetrovnih mestih (Gonja─Źe, Kojsko).

Prikaz smeri in mo─Źi vetrov prek Gori┼íkih brd in spodnje So┼íke doline (debelej┼ía pu┼í─Źica = mo─Źnej┼íi veter):

Razvita inverzija z meglo┬ánad So┼íko dolino. Megla se preliva v Gori┼íka brda prek ni┼żjega dela grebena Korade (na desnem delu slike):

 

Prelivanje megle prek grebena v Gori┼íka brda (cerkvica pripada kraju Vedrijan – slika levo). Slika desno prikazuje vas Vrhovlje pri Kojskem. Na sliki je ┼że vidna srednja obla─Źnost, ki je razbila inverzijo v So┼íki dolini:

 

Potek temperature ter razvoj vetra gornika na vremenski postaji Kojsko. Veter je bil najmo─Źnej┼íi pred razpadom inverzije v So┼íki dolini. Opazite tudi nenaden skok temperature ob slabitvi vetra ob polno─Źi, ko je bilo jedro hladnega zraka v dolini ┼że razbito:

 

Viri:

Po zelo toplem za─Źetku pomladi smo v drugi polovici aprila dobili pozebo, o kateri bomo kmalu bolj ob┼íirno pisali tudi na na┼íi strani. Prehladno spomladansko vreme se nadaljuje ┼íe v za─Źetku meseca maja. Po obilnih padavinah ob koncu meseca aprila so bili izpolnjeni pogoji za oku┼żbo s peronosporo vinske trte (Plasmopara viticola). Takrat smo opravili prva ┼íkropljenja vinogradov.

V prvi dekadi meseca maja imamo nestabilno vreme s pogostimi plohami in ob─Źasnimi prehodi hladnih front, ki prinesejo nevihte z obilnimi nalivi. Ti lahko izperejo ┼íkropilno oblogo z rastlin, kar zahteva ponovitev ┼íkropljenj. ─îe uporabljamo kontaktne fungicide, se ┼íkropilna obloga izpere ┼że pri 20 mm padavin. Nevarnost oku┼żb s peronosporo je visoka, zato je pomembno, da so trte dobro po┼íkropljene. Glede na napovedi se bo nestabilno vreme nadaljevalo, zato se priporo─Źa uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se slabo izpirajo. Proti peronospori lahko uporabimo MILDICUT v odmerku 2 L/ha, proti oidiju vinske trte pa pripravek VIVANDO v odmerku 160 ml/ha v kombinaciji z mo─Źljivim ┼żveplom. Priporo─Źa se dodatek mo─Źila. Taka kombinacija nam zagotavlja za┼í─Źito tudi ob obilnej┼íih padavinah (nad 50 mm). V tem ─Źasu pri─Źnemo┬áuporabljati fosfite, ki pove─Źajo odpornost vinske trte na peronosporo. Uporabimo FITOFOL PK v odmerku 2 kg/ha.

V ekolo┼íki pridelavi moramo po obilnej┼íih padavinah ┼íkropljenja redno ponavljati. Uporabimo kombinacijo FERTIRAME FLOW 26 % v odmerku 2 kg/ha, DINAMICO MICRO v odmerku 2,5 L/ha ter mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

V teh dneh je ob jasnih jutrih pogost pojav inverzije in megle po ni┼żinah in dolinah. 8. maja zjutraj smo imeli izrazito meglo po ni┼żinah severne Primorske. Na fotografijah je videti tudi v meglice odete doline med gri─Źi Gori┼íkih brd. V teh dolinah je bila zjutraj obilna rosa in s tem ugodni pogoji za razvoj peronospore vinske trte:

 

 

Popoldne istega dne nas je s severa dosegla oslabljena vremenska motnja, ki je prinesla nevihte in obilne padavine. Imeli smo solidne pogoje za nevihte, okoli 700 J/kg CAPE-a, rosi┼í─Źa pri tleh okoli 15┬░C. Vetrovi v ni┼żjih plasteh so bili ┼íibki, spodaj je pihal jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v zahodnik. Zaradi ┼íibkega vetrovnega stri┼żenja je bila organiziranost neviht slab┼ía.┬áNastal je┬áMCS z nekaj nevihtami v liniji. Ena teh je dosegla tudi Gori┼íka brda. Ponekod je ob obilnih nalivih padala sodra. V Kojskem smo zabele┼żili 30 mm padavin, na Koradi 39,6 mm, druge postaje po Brdih so zabele┼żile manj padavin, med 10 in 20 mm. V Kojskem je bila makismalna zabele┼żena jakost padavin 209 mm/h, sunek vetra ob prehodu nevihte 25 km/h.

Vertikalna sonda┼ża iz Vidma od 14 uri po lokalnem ─Źasu:

Fotografija nevihte nad Gori┼íkimi brdi. Pred nevihto je videti slab┼íe organiziran ‘shelf cloud’:

Radarska slika padavin v ─Źasu nevihte nad Gori┼íkimi brdi:

Nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko, ki lepo opi┼íejo prehod fronte. Vidimo izrazit padec temperature, nenadno pove─Źanje hitrosti vetra ob prehodu nevihte ter visoko jakost padavin:

 

 

Za dodatne informacije glede škropljenj in za nakup fitofarmacevtskih sredstev za konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo vinske trte, smo vam na voljo v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Pet let je v meteorolo┼íkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje ─Źas, ko se ┼że lahko pri─Źne igrati s statistiko meteorolo┼íkih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri─Źela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele┼żi podatke. V Gori┼íkih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj┼íe obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi┼íjega reda v Gori┼íkih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj┼íem ─Źasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za┼żivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji ┼íe vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr┼ínekoli zaklju─Źke.

Povpre─Źna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu┬ázna┼ía 13┬░C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra─Źja v zadnjih desetletjih zagotovo vi┼íja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi┼íini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna─Źilnostmi ima petletno povpre─Źje pri 13,8┬░C. Najhladnej┼íe leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3┬░C, najtoplej┼íi pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14┬░C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre─Źna temperatura februarja ni┼żja od povpre─Źne temperature januarja, ki velja za najhladnej┼íi mesec v Gori┼íkih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povpre─Źna mese─Źna temperatura februarja 2012 je zna┼íala vsega 2┬░C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele┼żili nobenega izrazito hladnega obdobja, ┼íe ve─Ź, januarji so bili ve─Źinoma topli. Januar 2014 je imel povpre─Źno temperaturo kar 7┬░C. Hkrati je bil najhladnej┼íi januar 2011 s 3,2┬░C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve─Ź dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi─Źno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski ─Źas. Povpre─Źna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 ÔÇô 1980) je 3,9┬░C, v Kojskem (2011 ÔÇô 2015) pa 4,8┬░C.

V zadnjih letih so bila vro─Źa poletja z dlje ─Źasa trajajo─Źim vro─Źinskimi valovi in su┼ío pogosta. Med leti 2011 ÔÇô 2014 smo bili vro─Źine dele┼żni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi┼íja izmerjena temperatura sedaj zna┼ía 37,1┬░C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese┼żen kar za 0,8┬░C. Nedvomno bi lahko ┼ílo ┼íe vi┼íje, a je sredi dneva nastalo ve─Ź pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra─Źja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre─Źila nadaljnje segrevanje tega dne.┬áTemperatura v Kojskem je┬ádosegla maksimum pri┬á37,1┬░C. Slika spodaj levo prikazuje mo─Źnej┼ío pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve─Źino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo─Źno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro┼żila ┼íe┬ánekoliko bolj zgodaj v dnevu┬ákot pulzi prej┼ínjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno ┼że pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povpre─Źne temperature v Kojskem med vro─Źinskimi valovi so zelo visoke, ┼że kar tropske. Pono─Źi ┼żivo srebro le izjemoma pade pod 20┬░C. Najvi┼íja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24┬░C. Povpre─Źna temperatura ta dan je zna┼íala 29,7┬░C, kar je ┼íe vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele┼żili 32 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C) in 43 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C). Srednja mese─Źna temperatura julija je zna┼íala 25,1┬░C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povpre─Źna pomlad, zelo vro─Źe poletje ter ponovno povpre─Źna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna┼íala 1141,2 mm (povpre─Źje 2011 ÔÇô 2015: 1583,4 mm). Povpre─Źna koli─Źina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 ÔÇô 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de┼żja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla─Źnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre─Źje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de┼żja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna┼ía 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de┼żja).

Povpre─Źne mese─Źne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj┼íe:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela ─Źrta na grafu predstavlja petletno povpre─Źje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo─Źeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju─Źek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele┼żenja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo ┼że analizirali v ─Źlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le ┼íe nekaj najzanimivej┼íih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr┼íno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlep┼ía superceli─Źna nevihta v leto┼ínjem letu je Furlanijo in Gori┼íko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in ┼żivela do Nove Gorice, kjer je pre┼íla v linijo. Ker je pri tleh pihal mo─Źan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo─Źila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori┼íkimi Brdi je nastalo nekaj superceli─Źnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.┬áSledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki┬ádoslej ┼íe niso bile objavljene, a bi bilo ┼íkoda, da ostanejo spregledane.┬áZa─Źnimo z Novo Gorico pono─Źi 10. novembra, ko je megla bila bitko s ┼íibko burjo, posledi─Źno so se deli mesta ob─Źasno pokazali iz megle (slika levo).┬áDelno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zve─Źer je bila megla ┼íe nekoliko plitvej┼ía kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve─Źer nekoliko vi┼íje kot prej┼ínje dni. V ve─Źernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).┬áDesno zgoraj┬áje ve─Źerni pogled na ┼áteverjan in Cerovo v Gori┼íkih Brdih. Najve─Źja svetlobna packa v megli ob ‘oto─Źku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti┬áve─Źja kot prej┼ínje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.┬áTekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre┼íla v nizko obla─Źnost. S┬átem je bilo konec pravlji─Źnih razgledov,┬áprevladovati je pri─Źela dolgo─Źasna sivina, ki nas je spremljala┬átudi ve─Źino decembra. Gotovo najzanimivej┼íi pojav so bile sen─Źne preslikave cerkvice Svetega Kri┼ża nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi─Źen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na bri┼íke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri─Źev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi┼ínjevikom v ozadju ter ┼ámartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po son─Źnem vzhodu pri─Źela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le ┼íe cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri┼ż na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil ┼íe en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve─Źer┬ánad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri┼ża nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono─Źi temperatura spustila pod ledi┼í─Źe. V Kojskem smo bili pri─Źa nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav┬á(slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • A┼ŻMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORI┼áKIH BRD. Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.
Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin