Italijanska pokrajina Ligurija je že drugič v tednu dni doživela katastrofalne poplave. Dogajanje je bilo na las podobno tistemu, ki je 25/10/2011 prizadelo mestece Brugnato, le da se je ujma tokrat razbesnela nekoliko severneje, prav nad pol milijonskim glavnim mestom pokrajine, Genovo. Na mesto je padlo preko 500 mm dežja v vsega nekaj urah. Močno je narasla reka Bisagno, ki Genovo loči na vzhodni in zahodni del. Posledice so bile ponovno katastrofalne, saj je 6 ljudi v poplavah izgubilo življenje, med žrtvami sta bila tudi 2 otroka.

Tako kot pred tednom dni, se je tudi tokrat iz Atlantika Sredozemlju približevala hladna fronta. Pred njo je v Sredozemlju pihal močan JV veter, ki se je v Ligurijskem zalivu srečal s tramontano, ki je pihala s celine. To je sprožilo nastanek močnih predfrontalnih neviht. Ker je bila konvergenca stacionarna, so se nevihte obnavljale na istem mestu več ur. Posledično je prišlo do velikih akumulacij padavin in poplav.

Sinoptična situacija:

Estofex – European Storm Forecast Experiment je območje Ligurije ponovno uvrstil v drugo stopnjo ogroženosti ‘Level 2’ za močne padavine. To je hkrati tudi najvišja Estofex-ova stopnja za padavine. Poleg tega so opozarjali tudi na možnost pojava vodnih tromb, oziroma tornadov.

Dogajanje v Liguriji sem spremljal skupaj z Markom Korošcem, zato tokratno poročilo prihaja iz prve roke. Noč je bila do okoli 4:00 zjutraj razmeroma mirna. Nekaj razelektritev se je občasno pojavilo na morju, bilo je tudi nekaj dežja, a nič pretresljivega. Ob 4:00 po lokalnem času je nad polotokom Portofino nastala nevihta linija. Pojavljale so se pogoste razelektritve, katere smo fotografirali z lokacije vzhodno od polotoka.

CG razelektritve nad Portofinom:

Nevihtna linija je na tem mestu vztrajala vse do 9:00 po lokalnem času, ko se je začela pomikati nad Genovo. Nevihte so nastajale na konvergenci nad morjem, padavine pa so se še dodatno krepile nad celino, zaradi orografskega dviga ob visokih hribih nad obalo Ligurije. Zjutraj se je nastajanje oblačnosti nad kopnim zaradi orografskega dvigovanja lepo videlo:

Skupaj z linijo smo se tudi mi pomaknili proti Genovi. Nalivi so bili vse močenjši, linija pa vse bolj aktivna. Konvergenca se je krepila. Močan široko (jugovzhodnik) je skrbel za obilen dotok toplega in vlažnega zraka v nevihte. Okoli 1500 J/kg CAPE-a, je skupaj z 50 vozli DLS-ja in povečano heličnostjo zaradi konfiguracije terena okoli ligurijskega zaliva nudilo ugodne pogoje za nastanek supercelic. Močan strig pri tleh pa je nudil tudi pogoje za nastanek kakšnega tornada.

Konvergenca pred Genovo ob 12z, kot jo je videl Aladin:

Nevihtna linija na satelitskem posnetku v vidnem spektru:

Nevihtna linija na IR satelitski sliki in temperatura vrhov oblakov:

Radarska slika nevihtne linije nad Genovo:

Kmalu je prišlo do nastanka prve supercelice, ki se je hitro pomikala preko zaliva nad Genovo. Trenutek za tem je že sledila naslednja. Supercelice so na konvergenci nastajale ciklično, druga za drugo. Iz wall cloud-ov so se pogosto spuščali oblaki, za katere ni bilo mogoče zagotovo reči, ali gre za funnel clouds, ali samo scud clouds.

Pogled na nevihtno linijo pred Genovo. Supercelice so nastajale ciklično in preko ligurskega zaliva potovale nad Genovo, kjer je prihajalo do silovitih nalivov:

Vendarle je ena od celic (ob 12:20 po lokalnem času) spustila prepričljiv funnel, ki pa je bil žal zavit v dež. Fotografija Marka Korošca jasno kaže, da je prišlo do dotika tal. V tem primeru je šlo za ‘stovelpipe tornado’, oziroma tornadno vodno trombo:

Odločili smo se za pomik bližje nevihtni liniji, da bi imeli boljši pogled na morebiten nastanek novih funnel cloud-ov. Kmalu smo ga ugledali. Ker nismo imeli najboljše lokacije, smo lahko fotografirali le njegov zgornji del. Ali je prišlo do dotika tal, ne moremo potrditi. Sledil je pomik še bližje liniji, na boljšo lokacijo, kjer nam je vendarle uspelo. V neposredni bližini je za nekaj trenutkov nastal nov, tokrat ‘rope tornado’, oziroma tornadna vodna tromba. Ni se uspel v celoti kondenzirati, vseeno se na fotografiji lepo vidi dvigovanje vode na gladini, kjer se je dotaknil tal:

Le nekaj trenutkov kasneje je bil prav nad nami nov rotirajoč wall cloud s funnel cloud-om, ki pa se ni dotaknil tal. Dinamika je bila izjemna, rotacija več kot očitna. Prečno na funnel je nastal še en vrtinec v horizontalni smeri. Za wall cloud-om nas je povozil silovit RFD. Sunki vetra so dosegali hitrosti okoli 100 km/h. Spet smo se pomaknili proti vzhodu, proč od linije. Opazovali smo še izjemno rotacijo celotnega sistema, nato se je nevihtna linija ob 15:00 po lokalnem času pomaknila proti zahodu, proč od Genove.

Vso dinamiko neviht je ujela tudi kamera Marka Korošca. Oglejte si odličen video:

Več fotografij je v GALERIJI!

Odveč je poudarjati, da so vse te številne supercelice pomenile katastrofo za Genovo, kjer so spuščale velike količine padavin. V nekaj urah je padlo na postaji Quezzi preko 550 mm dežja, na postaji Vicomorasso pa 460 mm. Tudi druge vremenske postaje v Genovi so namerile od 200 do 300 mm dežja. Tako so akumulacijo v 12 in 24 urah videle vremenske postaje v Liguriji:

Absolutna zmagovalka po količini padavin je vremenska postaja v Genovski četrti Quezzi, ki je zabeležila preko 550 mm dežja. Med 13:00 in 14:00 je padlo kar 158 mm, v eni minuti pa impresivnih 9,8 mm padavin:

Skoraj 400 mm je zabeležila tudi postaja na Genovski univerzi:

Kot že rečeno, je močno narasla reka Bisagno, ki teče skozi mesto. V roku 20 minut je prestopila bregove in poplavila mesto. Mnoge je ujela nepripravljene. Nekaj ljudi je odnesla s seboj, med njimi žal tudi majhna otroka. Sami v mesto nismo hodili. Policija je hitro blokirala dostop do prizadetega območja. Zaradi vonja po plinu, so morali zapreti dotok plina in izklopiti elektriko v prizadetih delih mesta. Nekaj videoposnetkov in fotografij besnečih voda in kaosa v središču Genove si lahko ogledate na spodnjih povezavah.

Video:

http://www.youtube.com/watch?v=dy0xwazRwnI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=-F3gmpFibuw
http://www.youtube.com/watch?v=PuD1HlBDDOg
http://www.youtube.com/watch?v=mkLeeF289jw
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=aJLb2rg_Ztg
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=bLpXkTC8_K8

Fotografije:

http://img231.imageshack.us/img231/3359/20111104155451.png
http://imageshack.us/g/443/041120111217.jpg/

Ob minulih poplavah v Brugnatu, ki so zahtevale kar 10 življenj, smo zapisali, da se moramo iz takih situacij vsi nekaj naučiti, da v prihodnje ne bi bilo več smrtnih žrtev. Le teden dni kasneje je identična situacija zahtevala 7 življenj. Kje je razlog? Mar ne bi lahko preprosto zaprli del mesta, ki je neposredno ob hudourniški reki in njenih pritokih? Ne bi lahko zaprli šole na ta dan in se izognili žrtvam med otroki? Ulice Genove in okoliških mest so bile dan pred katastrofo posejane z opozorili in rdečimi alarmi, ki so opozarjali na nevarnost poplav. Pa ni nič pomagalo. Županja Genove je naslednji dan v medijih dala izjavo, da poplav sploh niso pričakovali! Res ne? Vsi so/smo vedeli, kaj bo, le nihče ni nič ukrepal. Toda, če gremo brati italijanske medije, hitro ugotovimo, da to ni osamljen primer, ali problem zadnjih tednov. Problem s poplavami reke Bisagno se v Genovi vleče že vse od leta 1970, ko je reka zadnjič poplavila v tako velikem obsegu. Reka preprosto ni dovolj urejena, da bi bila sposobna požreti tako ogromno količino vode, odgovorni pa se že več kot 40 let ne morejo zmeniti, kako bi jo sanirali. Kot kaže se prav tako ne morejo zmeniti, kako poskrbeti za varnost ljudi v mestu in njegovi okolici. V soboto, dan po katastrofi so sicer zaprli šole in dele mesta, ki jih je hudournik poplavil, ampak tedaj je bilo že prepozno. Tako lahko zaključimo, da se odgovorni iz teh situacij nič ne naučijo, oziroma ne ukrepajo ko je to potrebno. Posledice pa seveda nosijo ljudje in celo otroci.

V Liguriji je tudi v naslednjih dneh še deževalo. Akumulacija padavin je na mnogih vremenskih postajah v Genovi izjemna. Tu so količine padavin, ki so jih v obdobju od 01/11/2011 do 09/11/2011 zabeležile vremenske postaje na tem območju:

  • Quezzi: 870,3 mm
  • Oregina: 603,9 mm
  • Marassi: 582,2 mm
  • S. Fruttuoso: 518,9 mm
  • Quarto Alto: 441,7 mm
  • Quinto: 384,6 mm
  • Paleocapa: 367,7 mm

Za WineAndWeather.net in WeatherPhotos.net chasala, zbrala, uredila in objavila Danijel Konjedic in Marko Korošec.

Viri: