Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?
Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.
Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:
Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:
Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.
Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.
Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:
Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.
Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:
Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.
Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.
Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.
Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.
Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:
Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:
Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:
Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:
Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.
Viri:
- GFS arhiv
- ARSO vremenska postaja Vedrijan
- Vremenska postaja Okroglo
- vremenska postaja Enomarket Kojsko