{"id":960,"date":"2012-01-11T22:26:28","date_gmt":"2012-01-11T21:26:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=960"},"modified":"2012-01-11T22:52:27","modified_gmt":"2012-01-11T21:52:27","slug":"leto-2011-v-goriskih-brdih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=960","title":{"rendered":"Leto 2011 v Gori\u0161kih Brdih"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Leto 2011 je bilo vremensko pestro. Izmerili smo najmo\u010dnej\u0161i sunek burje, se \u010dudili nenavadno visokim spomladanskim temperaturam, trpeli su\u0161o in ekstremno poletno vro\u010dino ter mo\u010dne nevihte s to\u010do, \u010dakali na sneg, ki ga ni hotelo biti in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. \u0160tevilnim ekstremom navkljub, so dobro obrodile \u010de\u0161nje, vinska trta je dala izjemen letnik in olj\u010dna olja so spet odli\u010dne kakovosti. Zasluga za to gre v veliki meri vremenu, ki ni skoparilo s soncem, \u0161e posebej ne v \u010dasu dozorevanja pridelkov. V letnemu poro\u010dilu se bomo \u0161e enkrat spomnili vseh ekstremnih vremenskih dogodkov in si ogledali statistike vremenskih spremenljivk iz nekaterih uradnih vremenskih postaj ARSO in amaterskih vremenskih postaj v Gori\u0161kih Brdih.<\/p>\n

Najprej se spomnimo vseh zanimivih dogodkov v posameznih mesecih leta 2011. Januarja smo\"\"<\/a> namesto snega dobili trdovraten azorski anticiklon, ki je nad na\u0161e kraje prinesel zelo topel zrak. V vi\u0161je le\u017ee\u010dih predelih na\u0161e dr\u017eave se je \u017eivo srebro povzpelo tudi do 15\u00b0C. Ni\u017eine so zaradi inverzije dobile nizke temperature in trdovratno meglo, ki je vztrajala kar dober teden dni. Ker je bila megla zelo nizka, je bila to v Gori\u0161kih Brdih izjemna prilo\u017enost za opazovanje \u010dudovitih prizorov, ko so vrhovi gri\u010dev moleli iz meglenega morja. Meglo je 20. januarja spihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 150 km\/h. Na vremenski postaji Kojsko smo zabele\u017eili kar 13 hladnih dni (Tmin<0\u00b0C).<\/p>\n

Za\u010detek februarja je bil rekordno topel. V notranjosti Slovenije so izmerili celo nov temperaturni rekord za prvo dekado meseca. Avtomatska postaja v Bor\u0161tu pri Gorenji vasi je pokazala neverjetnih 21,1\u00b0C. Na Primorskem zaradi vpliva hladnega morja nismo imeli tako \"\"<\/a>visokih temperatur, vseeno so postaje bele\u017eile do 15\u00b0C, kar je za za\u010detek februarja \u0161e vedno veliko. Padavin je bilo zelo malo, v Kojskem smo namerili le slabih 40 mm de\u017eja. Konec meseca je spet zapihala burja, shladilo se je. Zabele\u017eili smo 5 hladnih dni.<\/p>\n

Marec se je za\u010del burno. 2. marca je zapihala orkanska burja, ki je povzro\u010dila kar precej \u0161kode na izpostavljenih mestih. Meteoalarm nam je namenil rde\u010de opozorilo pred vetrom. Na Gori\u0161kem sicer ni pihalo tako mo\u010dno kot leto poprej, ko je predvsem Nova Gorica do\u017eivela pravi masaker, a vseeno so bile \u0161ole iz previdnosti zaprte. Najmo\u010dnej\u0161i sunki so se pojavljali kot vedno v Vipavski dolini. Na za\u010dasno postavljeni vremenski postaji na viaduktu Lozice, je lovec na ekstremne pojave, Marko Koro\u0161ec nameril najmo\u010dnej\u0161i sunek burje v zgodovini meritev, ki zna\u0161a 212,4 km\/h. V Gori\u0161kih Brdih so sunki burje dosegali hitrosti do 100 km\/h. 3.\"\"<\/a> marca je burja oslabela, v Brdih smo imeli celo kratkotrajen sne\u017eni mete\u017e. V Kojskem smo v za\u010detku marca zabele\u017eili 2 hladna dneva, pozneje se temperatura ni ve\u010d spustila pod ledi\u0161\u010de. V zadnji dekadi nas je \u017ee obiskala pomlad, povpre\u010dne dnevne temperature so se dvignile nad 10\u00b0C.<\/p>\n

Podobno kot februar, je tudi za\u010detek aprila postregel z ekstremnimi temperaturami. Slovenija se je nenadoma zna\u0161la sredi poletja. Ni\u010dta izoterma se je dvignila kar na 3000 m.n.v. V Gori\u0161kih Brdih so postaje 9.4. zabele\u017eile naslednje maksimalne dnevne temperature: Neblo 29,8\u00b0C, Biljana 29,6\u00b0C, Kojsko 28,2\u00b0C. ARSO je v Novi Gorici poro\u010dal o 30\u00b0C, amaterska vremenska postaja je tam namerila 29,3\u00b0C. Iz italjanskega Vidma (Udine) so poro\u010dali o 30,2\u00b0C, v Milanu je bilo celo 32\u00b0C. Vro\u010de je bilo tudi v \"\"<\/a>vi\u0161jih predelih. Vremenska postaja na Koradi je izmerila maksimalno temperaturo 26\u00b0C, minimalna dnevna pa je zna\u0161ala kar 16\u00b0C. 12.4. je hladna fronta prinesla prve nevihte v letu, pa tudi sicer so vse padavine v tem mesecu padle v obliki ploh in neviht. Mesec je bil su\u0161en, saj je padlo vsega 40 mm de\u017eja, pa tudi veliko toplej\u0161i od povpre\u010dja, saj so v Biljah namerili kar 2,6\u00b0C toplej\u0161i april od povpre\u010dja.<\/p>\n

\u017de za 1. maj so se pojavljale nevihte. V Gori\u0161kih Brdih sicer ni bilo to\u010de, so pa o njej poro\u010dali iz \u0161tevilnih drugih koncev Slovenije. Tudi nekaj \u0161kode je bilo zabele\u017eene. Vseeno je v naslednjih tednih su\u0161a postajala vse bolj o\u010ditna. Primankljaj padavin je bil velik. Izdano je bilo opozorilo o po\u017earni ogro\u017eenosti. 15. maja nas je pre\u0161la hladna fronta, nato se je nad nas ponovno raz\u0161iril azorski anticiklon. Temperatura je prvi\u010d v letu presegla 30\u00b0C. 28. maja pono\u010di nas je pre\u0161la \u0161e ena hladna fronta, ki je prinesla silovite nalive.\"\"<\/a><\/p>\n

Junij je vendarle bil nekoliko bolj de\u017eeven. 7.6. so se v Z Sloveniji pojavljali mo\u010dni nalivi in nevihte, na Gori\u0161kem so imeli ponekod celo manj\u0161e poplave. Mesec je bil nasploh nevihtno zelo aktiven. 23.6. so v severovzhodni Sloveniji lahko opazovali izjemno fotogeni\u010dne nevihte, kakr\u0161ne navadno vidimo na fotografijah iz Amerike. Tudi Gori\u0161ka Brda je ta dan pre\u0161la superceli\u010dna nevihta, ki pa ni povzro\u010dila \u0161kode. Iz Furlanije so poro\u010dali o debeli to\u010di. Mesec je bil 2\u00b0C toplej\u0161i od povpre\u010dja.<\/p>\n

Julij je nekako spominjal bolj na pomlad kot na poletje. Imeli smo pogoste nevihte in sprva precej nizke temperature. Med 5. in 15.7. smo vseeno do\u017eiveli vro\u010dinski val. Temperatura se je povzpela krepko preko 30\u00b0C. Od 17. naprej pa se je vro\u010dina kon\u010dala. Prehodi front so bili zelo \"\"<\/a>pogosti. 18. julija smo v Brdih do\u017eiveli prvo vremensko ujmo. Pono\u010di je nastala multiceli\u010dna nevihta, ki se je kar nekaj ur obnavljala na istem mestu. Agrometeorolo\u0161ka postaja v Vi\u0161njeviku je namerila kar 155 mm de\u017eja, od tega 137 mm v eni uri! Po Brdih se je spro\u017eilo precej plazov, najve\u010d \u0161kode je bilo na obmo\u010dju Vi\u0161njevika. \u0160e huj\u0161a ujma se je zgodila 23. julija. V mejnih pogojih za mo\u010dne nevihte je prav nad Brdi nastala mo\u010dna superceli\u010dna nevihta, ki je prinesla uni\u010dujo\u010do to\u010do, ki je bila drobna in je padala z vetrom. Posledice so bile katastrofalne. Na obmo\u010dju od Ple\u0161ivega do Cerovega je bila uni\u010dena ve\u010dina pridelka grozdja. Najhuje je bilo v okolici Cegla, kjer je bil pridelek uni\u010den 100 %. Temperatura se od 17. naprej ni ve\u010d dvignila nad 30\u00b0C.<\/p>\n

\"\"<\/a>Avgust se je prav tako za\u010del nevihtno. V ekstremno vla\u017enem zraku smo lahko 7. avgusta opazovali 3 supercelice v Furlaniji, \u010dez dva dni pa pono\u010di \u0161e 2. Do Gori\u0161kih Brd je vseeno pri\u0161lo le malo padavin. Po 12. avgustu se je nad nas ponovno raz\u0161iril azorski anticiklon. Temperature so se povzpele nad 30\u00b0C. Vro\u010dina je najbolj pritisnila med 20. in 26. avgustom. ARSO je izdal oran\u017eno opozorilo za visoke temperature. Povpre\u010dne dnevne temperature so zna\u0161ale kar 27\u00b0C, v Biljani celo 30\u00b0C. Tudi zjutraj temperatura ni padla pod 20\u00b0C, dnevni maksimumi pa so \u0161li vse do 38\u00b0C.\u00a0 Pove\u010dala se je po\u017earna ogro\u017eenost, pomanjkanje vode se je za\u010delo poznati tudi na rastlinah. Pri bujnih sortah vinske trte na la\u017ejih tleh so se za\u010dele su\u0161iti jagode, listje na drevesih je rumenelo, v Furlaniji se je za\u010dela su\u0161iti koruza. Vro\u010dina je popustila 27. avgusta, ko nas je pre\u0161la hladna fronta, ki pa ni prinesla padavin.<\/p>\n

Zelo topel je bil tudi september. Na Gori\u0161kem\"\"<\/a> kar 4\u00b0C toplej\u0161i od povpre\u010dja. Tudi padavin je bilo malo, saj je padla le polovica septemberskega povpre\u010dja. V prvi polovici meseca so se temperature redno vzpenjale nad 30\u00b0C. V Gori\u0161kih Brdih je bil september v povpre\u010dju celo toplej\u0161i od meseca julija. Konec vro\u010dini je naredila hladna fronta 19. septembra. Najprej so se predfrontalne nevihte pojavljale popoldne, nato \u0161e pono\u010di ob prehodu fronte. To\u010do so imeli v okolici Villese-a, kjer se je razbesnela ogromna superceli\u010dna nevihta. Ob koncu septembra je letni primankljaj padavin na Primorskem zna\u0161al \u017ee 360 mm, na obali celo 590 mm.<\/p>\n

\"\"<\/a>Tudi oktober je bil sprva zelo topel. V Biljani je postaja 1.10. zabele\u017eila kar 29,9\u00b0C. 7.10. nas je pre\u0161la hladna fronta, sne\u017eilo je do 500 m.n.v. Ob prehodu fronte je zapihala mo\u010dna burja, s sunki preko 100 km\/h. Sredina meseca je bila pri nas son\u010dna, medtem ko so v notranjosti dr\u017eave trpeli pod obla\u010dnim pokrovom. \u0160e ena hladna fronta je sledila 20.10., ko se je meja sne\u017eenja spustila kar do 450 m.n.v. Do konca meseca je bilo \u0161e kar nekaj padavin, 25.10. je recimo vremenska postaja v U\u010dji zabele\u017eila preko 200 mm de\u017eja.<\/p>\n

November je bil spet su\u0161en. Celo najbolj suh po letu 1961. Nekaj de\u017eja smo imeli le v za\u010detku meseca, ko so preko Evrope potovale fronte iz Atlantika. Ob tem so nastajale hude poplave v Liguriji (Italija). V teh dneh je v Sredozemlju nastal tudi TLC (Tropical Like Cyclone) z o\u010desom \"\"<\/a>na sredini, kot se priti\u010de pravim orkanom. Nadaljevanje meseca je bilo suho. Na Primorskem tudi son\u010dno. V notranjosti Slovenije je nastala trdovratna megla, pod katero so bele\u017eili zelo nizke temperature. Povsem druga\u010dna slika je bila na vi\u0161je le\u017ee\u010dih predelih na\u0161e dr\u017eave. Na Kredarici so zabele\u017eili celo najtoplej\u0161i november od za\u010detka meritev. Najhladneje je bilo 11. novembra, vsega -6,7\u00b0C. Najni\u017eja izmerjena temperatura na Kredarici v tem mesecu sicer zna\u0161a -21,2\u00b0C (leta 1973). \u0160e ve\u010d, temperatura je bila pogosto celo vi\u0161ja kot v dolinah, ki so bile pod meglenim pokrovom.<\/p>\n

December sprva ni prinesel ni\u010d posebnega, nato pa je druga dekada postregla s \u0161tevilnimi prehodi front. \"\"<\/a>Pojavljale so se celo nevihte, kar za zimo ni najbolj pogosto. 16.12. nas je pre\u0161el globok ciklon, ob kateremu je pritisk padel na 985 hPa, najni\u017eje v temu letu. Na Rogli so izmerili zelo mo\u010dan JZ, do 130 km\/h. Za fronto se je hitro ohladilo, a vseeno je prej zmanjkalo padavin in te\u017eko pri\u010dakovanega snega ni bilo. Mesec je bil v Gori\u0161kih Brdih toplej\u0161i od povpre\u010dja.<\/p>\n

Poglejmo si, kako so leto 2011 videli na uradnih vremenskih postajah ARSO v Biljah pri Novi Gorici in na Kredarici.<\/p>\n

Bilje pri Novi Gorici (Leto 2011 \/ Povpre\u010dje 1971-2000). Leto je bilo za dobro stopinjo toplej\u0161e od povpre\u010dja in nadpovpre\u010dno oson\u010deno. Bilo je tudi zelo su\u0161no, saj ni padlo niti 1000 mm padavin. Ve\u010d od povpre\u010dja je bilo tudi toplih in vro\u010dih dni:<\/p>\n