Ti indeksi so uporabni predvsem, ko se odlo\u010damo za sorto, ki jo bomo posadili na neki lokaciji. V Evropi sadimo sorte, ki dozorijo, ko povpre\u010dne dnevne temperature padejo pod 10\u00b0C. V toplej\u0161ih podro\u010djih se ta padec zgodi kasneje, zato grozdje dozoreva v toplej\u0161em obdobju.<\/p>\n
VPLIV TEMPERATURE NA DRUGE BIOKEMI\u010cNE PROCESE<\/p>\n
Temperatura vpliva tudi na razgradnjo jabol\u010dne kisline, ki je mo\u010dno pove\u010dana v toplem vremenu, saj aktivnost encima, ki sodeluje pri razgradnji jabol\u010dne kisline, konstantno nara\u0161\u010da od 10\u00b0C – 46\u00b0C. V preteklosti se je domnevalo, da zaradi zvi\u0161anega koeficienta respiracije pri temperaturah nad 35\u00b0C prihaja do oksidacije vinske kisline, vendar je razlog za to najbr\u017e v fenomenu fermentacije v mesu jagode, oziroma v razgradnji jabol\u010dne kisline.<\/p>\n
Temperaturni ekstremi neugodno vplivajo na kopi\u010denje fenolnih snovi, zato je grozdje v takih razmerah pogosto slabo obarvano. Nekatere aromati\u010dne sorte lahko razvijejo svoj aromatski potencial le v hladnih vinorodnih obmo\u010djih (rizling, sauvignon, traminec). Akumulacija arom je sicer po\u010dasnej\u0161a, vendar je aromati\u010dnih snovi ob zrelosti ve\u010d.<\/p>\n
VPLIV VODE NA DOZOREVANJE<\/p>\n
Delno pomanjkanje vode v \u010dasu dozorevanja ugodno vpliva na kvaliteto vina. Z delnim pomanjkanjem ni mi\u0161ljen vodni stres, pri katerem obstaja nevarnost odmrtja trte. Najkvalitetnej\u0161a vina nastajajo v de\u017eelah, kjer letna koli\u010dina padavin zna\u0161a 700 – 800 mm. Prekomerno namakanje in velike koli\u010dine padavin imajo negativen vpliv na kvaliteto grozdja.<\/p>\n
Pred fazo upo\u010dasnjene rasti voda v jagode priteka po ksilemu. Koli\u010dina razpolo\u017eljive vode vpliva na rast jagod in posledi\u010dno na njihovo velikost. Velikost jagod pa vpliva na kakovost pridelka. \u010ce so jagode manj\u0161e, je manj\u0161i pridelek, a je zato bolj kakovosten. Po fazi upo\u010dasnjene rasti se potreba jagod po vodi mo\u010dno zmanj\u0161a, saj voda v grozdje priteka le preko floema. Minimalna koli\u010dina vode je \u0161e vseeno potrebna, da grozdje pravilno dozoreva.<\/p>\n
Pomanjkanje vode povzro\u010di pove\u010danje koli\u010dine fenolov v grozdju, ve\u010djo koncentracijo prolina in manj\u0161o vsebnost jabol\u010dne kisline ter pove\u010dano koncentracijo aromati\u010dnih snovi. \u010ce je vode preve\u010d, se pove\u010da volumen jagod in zmanj\u0161a koli\u010dina fenolov. \u010ceprav je koli\u010dina kislin vi\u0161ja, je vi\u0161ji tudi pH, zaradi pove\u010danega dotoka kalijevih ionov. Pride tudi do sprememb vsebnosti aromati\u010dnih snovi. Pomanjkanje vode torej ne prepre\u010duje, da bi grozdje dozorevalo zadovoljivo. Na drugi strani prekomerne koli\u010dine vode podalj\u0161ajo proces dozorevanja in spremenijo kemi\u010dno sestavo grozdja. Mo\u010dan de\u017e med dozorevanjem lahko privede do pokanja jagod, zaradi nenadne pove\u010dane absorpcije vode direktno skozi jagodno ko\u017eico.<\/p>\n
Pomanjkanje vode je tudi en od spro\u017eilcev dozorevanja, saj se takrat tvorijo ve\u010dje koli\u010dine abscizinske kisline, ki je odgovorna za za\u010detek dozorevanja.<\/p>\n
Rde\u010de sorte bolje rastejo v okolju s pomanjkanjem vode. Pri teh sortah je tvorba fenolov bolj pomembna od akumulacije sladkorjev. Tvorba fenolov je najve\u010dja ob pomanjkanju vode. Zato navadno sadimo rde\u010de sorte na lokacijah, kjer so tla la\u017eja in imajo manj\u0161o sposobnost zadr\u017eevanja vode.<\/p>\n
Pri vplivu koli\u010din vode na rast in dozorevanje grozdja, moramo vselej upo\u0161tevati tudi pridelke! Enak vodni deficit lahko ugodno upliva na dozorevanje pri pridelku 30 hl\/ha, a ima katastrofalne posledice pri pridelku 60 hl\/ha.<\/p>\n
VPLIV POMANJKANJA VODE NA ZGODNJE DOZOREVANJE<\/p>\n
Pomanjkanje vode vpliva na zgodnej\u0161e dozorevanje, ker so jagode manj\u0161e in se zato hitreje napolnijo s sladkorjem. Zmanj\u0161ana je tudi kompeticija za ogljikove hidrate med grozdjem in poganjki. Da se izognemo vodnemu stresu, v vinogradu poskrbimo za manj\u0161e pridelke, uporabo podlag, ki so odporne na su\u0161o (110 Richter) in zmanj\u0161amo gnojenje z du\u0161ikom. Namakanje je potrebno na obmo\u010djih, kjer je letna koli\u010dina padavin manj\u0161a od 400 mm, pa \u0161e tu je odvisno od porazdelitve padavin in tipa zemlje, v kateri trte rastejo.<\/p>\n
VPLIV VREMENSKIH RAZMER NA KVALITETO LETNIKA<\/p>\n
Svetloba, temperatura in voda vplivajo na kvaliteto pridelka. Pomembna je predvsem njihova porazdelitev skozi leto. Ugodne vremenske razmere trta potrebuje predvsem med dozorevanjem. V letih s toplim vremenom in malo de\u017eja imamo veliko sladkorjev, malo kislin ter malo jabol\u010dne kisline. V letih s hladnim in de\u017eevnim vremenom je sladkorjev malo, vsebnost skupnih kislin in jabol\u010dne kisline pa je visoka.<\/p>\n
\u010ce je vreme de\u017eevno in hladno pred dozorevanjem, grozdje \u0161e lahko dose\u017ee dobro kvaliteto, \u010de je v \u010dasu dozorevanja vreme toplo in ni veliko padavin. Ugodne vremenske razmere ob cvetenju in veliko de\u017eja avgusta, vplivajo na zmanj\u0161ano koli\u010dino sladkorja, saj je nara\u0161\u010danje koli\u010dine sladkorja najve\u010dje v dneh po fazi upo\u010dasnjene rasti in se kasneje zmanj\u0161uje. De\u017eevno vreme med trgatvijo lahko bistveno zmanj\u0161a kvaliteto letnika.<\/p>\n
VIRI:<\/p>\n
- \n
- Ribereau-Gayon P. in sod. 2007. Handbook of Enology, Volume 1: The Microbiology of Wine and Vinifications. Second Edition. John Wiley and Sons Ltd, West Sussex, England, 498 str.<\/li>\n<\/ul>\n
REZULTATI SPREMLJANJA DOZOREVANJA V LETU 2011<\/p>\n
Poglejmo si, kako je v prej\u0161njem tednu napredovalo dozorevanje grozdja v Kojskem v Gori\u0161kih Brdih. Vzorce smo pobrali 18\/08\/2011, in sicer sorte ‘Chardonnay’, ‘Modri pinot’ in ‘Sauvignon’:<\/p>\n
Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost \u2013 vzor\u010denje 04\/08\/2011 \/ druga vrednost \u2013 vzor\u010denje 11\/08\/2011 \/ tretja vrednost – vzor\u010denje 18\/08\/2011)<\/p>\n
Masa 100 jagod: 138,97 g \/ 155,41 g \/ 172,22 g
\nSladkor v \u00b0BRIX: 14,71 \/ 17,11 \/ 19,65
\nPredviden alkohol v vol.%: 7,89 \/ 9,48 \/ 11,18 \/
\nSkupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g\/l \/ 12,60 g\/l \/ 10,00 g\/l
\npH: 2,74 \/ 2,83 \/ 2,95<\/p>\nSorta: MODRI PINOT (prva vrednost \u2013 vzor\u010denje 04\/08\/2011 \/ druga vrednost \u2013 vzor\u010denje 11\/08\/2011 \/ tretja vrednost – vzor\u010denje 18\/08\/2011)<\/p>\n
Masa 100 jagod: 136,28 g \/ 158,36 g \/ 164,13 g
\nSladkor v \u00b0BRIX: 14,11 \/ 17,07 \/ 19,20
\nPredviden alkohol v vol.%: 7,51 \/ 9,45 \/ 10,87
\nSkupne kisline (kot vinska kislina): 15,50 g\/l \/ 12,90 g\/l \/ 9,90
\npH: 2,68 \/ 2,85 \/ 2,98<\/p>\nSorta: SAUVIGNON (prva vrednost – vzor\u010denje 11\/08\/2011 \/ druga vrednost – vzor\u010denje 18\/08\/2011)<\/p>\n
Masa 100 jagod: 165,55 g \/ 165,52 g
\nSladkor v \u00b0BRIX: 17,30 \/ 20,59
\nPredviden alkohol v vol.%: 9,59 \/ 11,80
\nSkupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g\/l \/ 12,60 g\/l
\npH: 2,70 \/ 2,83<\/p>\nMeritve rde\u010dih sort ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ smo opravili 16\/08\/2011. Vzor\u010dili smo v vasi Hum v Gori\u0161kih Brdih:<\/p>\n
Sorta: MERLOT<\/p>\n
Masa 100 jagod: 156,00 g
\nSladkor v \u00b0BRIX: 17,87
\nPredviden alkohol v vol.%: 9,98
\nSkupne kisline (kot vinska kislina): 11,10 g\/l
\nJabol\u010dna kislina: 3,69 g\/l
\npH: 3,00<\/p>\nSorta: CABERNET SAUVIGNON<\/p>\n
Masa 100 jagod: 134,11
\nSladkor v \u00b0BRIX: 16,88
\nPredviden alkohol v vol.%: 9,33
\nSkupne kisline (kot vinska kislina): 15,50
\npH: 2,86<\/p>\nZa konec si poglejmo \u0161e rezultate meritev, ki smo jih opravili 22\/08\/2011 na grozdju iz razli\u010dnih lokacij v Gori\u0161kih Brdih. Lepo je videti napredek, glede na prej\u0161nji teden, \u010deprav bomo dejanski napredek lahko ovrednotili \u0161ele, ko bomo spet pobrali vzorce na trtah, ki jih spremljamo \u017ee 3 tedne:<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Sara\/22avgust2011.jpg\" "\\"Dozorevanje")
<\/p>\nVse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>.<\/p>\n
\u010ce \u017eelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va\u0161ih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem \u010dlanku<\/a>. Cena osnovne analize mo\u0161ta, katere rezultate imate prilo\u017enost spremljati nekaj vrstic vi\u0161je, zna\u0161a vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani \u017ee v 15 minutah. \u010ce \u017eelite \u0161e meritev jabol\u010dne kisline, boste za analizo od\u0161teli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol\u010dne kisline navadno traja dlje, pribli\u017eno 1 uro. DDV je \u017ee v\u0161tet v cenah.<\/p>\n