{"id":742,"date":"2011-07-02T15:22:34","date_gmt":"2011-07-02T13:22:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=742"},"modified":"2011-07-03T12:08:19","modified_gmt":"2011-07-03T10:08:19","slug":"bolezni-lesa-vinske-trte-1-del-osnove-in-tiloza-vinske-trte","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=742","title":{"rendered":"Bolezni lesa vinske trte – 1.del: Osnove in tiloza vinske trte"},"content":{"rendered":"

‘Bolezni lesa vinske trte’ je poimenovanje, ki se danes uporablja za kompleks bolezni vinske trte, za katere smo v preteklosti (in tudi danes) uporabljali poimenovanja, kot so kap vinske trte, eska, Petrijeva bolezen, itd. V temu \u010dlanku bomo poizkusili raz\u010dleniti kompleks teh bolezni in ugotoviti vzroke zanje.<\/p>\n

Pri boleznih lesa vinske trte govorimo o kompleksu bolezni, \u010deprav ni povsem jasno, ali ne gre mogo\u010de le za eno kompleksno bolezen. Dejstvo je, da bolezen povzro\u010dajo \u0161tevilne vrste gliv, ob hkratnem delovanju nekih zunanjih stresnih dejavnikov. Glede na vrsto glive, ki trto oku\u017euje, se razlikujejo tudi bolezenska znamenja, zato govorimo o kompleksu bolezni. Vendar se razli\u010dne vrste gliv lahko pojavijo tudi na isti trti, prav tako tudi bolezenska znamenja, ki jih te razli\u010dne vrste gliv povzro\u010dajo, zato je mogo\u010de bolje, \u010de govorimo o kompleksni bolezni.<\/p>\n

Dejstvo je, da tega vpra\u0161anja tu in zdaj ne bomo razre\u0161ili, saj se z njim ukvarjajo \u0161tevilni raziskovalci na vseh kontinentih sveta. Osredoto\u010dimo se raje na ostala dejstva o boleznih lesa vinske trte.<\/p>\n

Po svetu, pa tudi pri nas bolezni lesa vinske trte povzro\u010dajo veliko \u0161kode in zagotovo gre za gospodarsko pomembno bolezen. V nasadih se bolezen pojavlja v\u010dasih le na majhnem odstotku trt, v\u010dasih pa tudi na 70, ali 80 % trt. Ker oku\u017eene trte ne ka\u017eejo vedno bolezenskih znamenj, pa lahko domnevamo, da so v vinogradih z visokim odstotkom oku\u017eenih trt, oku\u017eene prav vse trte. Preden za\u010dnemo ustvarjati preveliko paniko, si poglejmo nekaj dejavnikov, ki za posledico nosijo razvoj bolezni.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161i dejavnik je zagotovo stres. Trte so pogosto izpostavljene razli\u010dnim oblikam stresa. Najpogosteje gre za vodni stres (su\u0161o, prekomerno namo\u010denost tal z vodo), ali temperaturni stres (prenizke, previsoke temperature). Ko trta zaradi delovanja stresnih dejavnikov oslabi, pridejo na vrsto glive, ki so ve\u010dinoma patogeni \u0161ibkosti. To pomeni, da glive lahko postanejo \u0161kodljive \u0161ele, ko je rastlina izpostavljena stresu in zaradi tega oslabljena.<\/p>\n

Stres ne izhaja vedno le iz okolja. Poznamo \u0161e druge oblike stresa, katere navadno spro\u017eimo kar ljudje, oziroma vinogradniki in trsni\u010darji sami. Tako so vzrok oslabelosti trte lahko slabe, nekvalitetne cepljenke, ki jih kupimo v trsnici. Pri tem je potrebno biti pozoren, da je cepljeno mesto na sadilnem materialu dobro zaceljeno, da so korenine primerno razvite, da na cepljeniki ni drugih opaznih po\u0161kodb na koreninah, podlagi in cepi\u010du. Stvar trsni\u010darjev je, da poskrbijo za pravilno izbiro cepi\u010dev in podlag, torej da ne cepijo bujnih cepi\u010dev na \u0161ibke podlage, ipd. Vinogradnik na drugi strani mora poskrbeti, da ustrezno pripravi nov vinograd, za\u010den\u0161i z analizo zemlje. Poskrbeti mora, da so tla primerno prehranjena (ni prese\u017ekov, ali pomanjkanj hranil), zagotoviti ustrezno strukturo in tehsturo, ter globino tal. Posebej na te\u017ejih tleh je pomembno rigolanje, ali globoko oranje, vse tja do 110 cm v globino. Le v takih tleh se lahko korenine normalno razvijajo in omogo\u010dajo zadosten dotok vode in hranil v nadzemne dele rastline. Pred sajenjem je potrebno iz bodo\u010dega vinograda odstraniti ves odmrl les predhodnih nasadov, ki je lahko vir inokuluma patogenih gliv. Dobro je, da se pred sajenjem poslu\u017eimo t.i. zelenega gnojenja, ali sejanja podorin. Sadilne luknje morajo biti pravilno izkopane, da omogo\u010dijo normalen razvoj korenin, pri sajenju je potrebno paziti, da sadilnega materiala ne po\u0161kodujemo. Po sajenju je potrebno vedeti, da se korenine mlade trte razvijajo zelo dolgo, preden dose\u017eejo ustrezno velikost. Navadno ta proces traja 5 let. Dokler koreninski sistem ni popolnoma razvit, je pomembno, da trte ne obremenjujemo s polnim pridelkom. Vinogradi, ki so obremenjeni s polnim pridelkom \u017ee v tretjem letu starosti, lahko ka\u017eejo bolezenska znamenja v zelo velikem obsegu (do 80 %). Problemati\u010dna je tudi naprava vinogradov na umetnih nasipih, pri katerih se zemlja navozi od drugod. Tu prihaja predvsem do problemov z drsenjem terena in nastajanjem razpok ter posledi\u010dno do zmanj\u0161anega stika korenin s kapilarno vodo. V taki zemlji navadno tudi ni mikoriznih gliv, ki bi ugodno uplivale na rast in razvoj trt. En takih vinogradov, ki smo ga spremljali v preteklosti, je kazal preko 60 % oku\u017eenih trt.<\/p>\n

\u010ce se vrnemo nazaj k kompleksu bolezni, o katerem smo govorili na za\u010detku tega \u010dlanka. Glive povzro\u010dteljice naseljujejo lesena tkiva trte, predvsem prevodni sistem, v katerem se razrastejo in prepre\u010dujejo normalen dotok vode in hranil v nadzemne dele rastline. Glede na vrste gliv in bolezenska znamenja, ki jih povzro\u010dajo, lo\u010dimo 4 osnovne pojavne oblike bolezni (sindrome):<\/p>\n