{"id":713,"date":"2011-06-08T15:48:51","date_gmt":"2011-06-08T13:48:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=713"},"modified":"2011-06-08T16:11:57","modified_gmt":"2011-06-08T14:11:57","slug":"pridelovanje-koscicarjev-ob-povecanem-pritisku-karantenskih-bolezni-strokovni-posvet-bukovica-25052011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=713","title":{"rendered":"Pridelovanje ko\u0161\u010di\u010darjev ob pove\u010danem pritisku karantenskih bolezni &#8211; Strokovni posvet, Bukovica, 25\/05\/2011"},"content":{"rendered":"<p>V Bukovici pri Novi Gorici je 25\/05\/2011 potekal strokovni posvet z naslovom: &#8216;Pridelovanje ko\u0161\u010di\u010darjev ob pove\u010danem pritisku karantenskih bolezni &#8211; ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov&#8217;. Posvet je organiziral <a href=\"http:\/\/www.furs.si\/\" target=\"_blank\">FURS<\/a>, v sodelovanju s <a href=\"http:\/\/www.kvz-ng.si\/\" target=\"_blank\">KGZ Nova Gorica<\/a>.\u00a0 Povabljeni so bili tudi italijanski strokovnjaki iz pokrajine Emilia Romagna, kjer se soo\u010dajo z enakimi te\u017eavami v pridelavi ko\u0161\u010di\u010darjev kot v Sloveniji in so opisali svoje na\u010dine varstva pred temi boleznimi. V tem \u010dlanku je zajeta ve\u010dina stvari, ki so jih predavatelji na posvetu predstavili.<\/p>\n<p>Gre za bolezni, ki jih je mogo\u010de le prepre\u010devati, ne pa tudi zdraviti. Te bolezni so:<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161arka (Plum pox potyvirus) &#8211; virusna bolezen, ki je karantenska za sadilni in mati\u010dni material,<\/li>\n<li>ESFY (leptonekroza ko\u0161\u010di\u010darjev) &#8211; fitoplazmatska bolezen, ki je karantenska za vse ko\u0161\u010di\u010darje, tudi za rodne nasade,<\/li>\n<li>plodova monilija (<em>Monilinia fructicola<\/em>) &#8211; doslej je bila na A1 listi karantenskih organizmov<\/li>\n<li>bakterijska pegavost ko\u0161\u010di\u010darjev (<em>X. arboricola <\/em>pv.<em> pruni<\/em>)<\/li>\n<li>bakterijska pegavost breskev (<em>P. syringae <\/em>pv.<em> persicae<\/em>)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prvi dve bolezni sta raz\u0161irjeni tako v pridelavi plodov, kot tudi med naravnim rastjem. Varstvo pred temi boleznimi poteka v skladu s karantenskimi ukrepi, ki vklju\u010dujejo uni\u010devanje oku\u017eenega materiala in prepre\u010devanje prenosa oku\u017ebe s sadiko v rodne nasade. \u010ce nov nasad osnujemo z zdravim sadilnim materialom, ki se oku\u017ei \u0161ele med amortizacijsko dobo nasada, je \u0161kodljiv vpliv bolezni dosti manj\u0161i. Oku\u017eena drevesa propadajo \u0161ele v drugi polovici \u017eivljenske dobe, in sicer gre le posamezna drevesa v nasadu, \u010de lastnik nasada izvaja odstranjevanje oku\u017eenih rastlin in druge predpisane ukrepe.<\/p>\n<p>Preden za\u010dnemo z opisom posameznih bolezni, si poglejmo razloge za te\u017eave pri varstvu ko\u0161\u010di\u010darjev:<\/p>\n<ul>\n<li>vreme kot stresni dejavnik &#8211; su\u0161e, velike koli\u010dine padavin in zastajanje vode v nasadih, pozebe, itd.<\/li>\n<li>novi povzro\u010ditelji bolezni, ki so povezani z novimi sortami<\/li>\n<li>obse\u017enej\u0161i pojav znanih bolezni<\/li>\n<li>sukcesija med novimi in starimi povzro\u010ditelji<\/li>\n<li>premalo registriranih fitofarmacevtskih pripravkov<\/li>\n<\/ul>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=567\" target=\"_blank\">PLODOVA GNILOBA (MONILIJA) &#8211; <em>Monilinia fructicola<\/em> (Winter) Honey<\/a><\/p>\n<p>Je glivi\u010dna bolezen, ki napada zlasti ko\u0161\u010di\u010darje. Pri nas je bila odkrita leta 2009 na Gori\u0161kem. V Evropski uniji ima karantenski status in je uvr\u0161\u010dena na seznam \u0161kodljivih organizmov <a href=\"http:\/\/www.furs.si\/law\/EU\/zvr\/Index.asp#%C5%A1kodljivi%20organizmi\" target=\"_blank\">IAI<\/a>.<\/p>\n<p>Bolezenska znamenja:<\/p>\n<p>Bolezen povzro\u010da gnitje plodov in su\u0161enje vejic. Cvetovi se posu\u0161ijo in propadejo, su\u0161ijo se vrhovi poganjkov. Na oku\u017eenih vejah nastanejo nekroze in razjede iz katerih se izlo\u010da smolika. Plodovi gnijejo, se izsu\u0161ijo in zgubajo, nastanejo mumije. Na oku\u017eenih plodovih in ostalih rastlinskih delih se ob visoki zra\u010dni vlagi razvijejo trosonosci, ki jih vidimo kot gosto sivo oblogo. Zna\u010dilnost glive je, da tvori veliko \u0161tevilo trosov. Bolezenska znamenja plodove monilije so sicer enaka kot pri avtohtonih vrstah monilij (<em>M. laxa, M. fructigena<\/em>), zato jih je nemogo\u010de razlikovati. Za natan\u010dno prepoznavo glive je potreben laboratorijski pregled.<\/p>\n<p>Raz\u0161irjenost povzro\u010ditelja:<\/p>\n<p>Gliva izvira iz Severne Amerike, raz\u0161irjena je tudi v Afriki in Aziji. V EU je bila prvi\u010d odkrita leta 2001 na jugu Francije v dolini reke Rone. Danes se pojavlja v ve\u010dini dr\u017eav srednje in ju\u017ene Evrope. V Sloveniji je bila odkrita leta 2009 v bli\u017eini Nove Gorice. Leta 2010 je FURS izdal odlo\u010dbo za razmejitev obmo\u010dja oku\u017ebe in predpis ukrepov za varstvo pred boleznijo.<\/p>\n<p>Omeniti velja, da obstajajo \u0161e druge vrste monilij, recimo <em>M. polystroma<\/em>, ki izvira iz Japonske in je bila v EU \u017ee najdena v Nem\u010diji in na \u010ce\u0161kem. Pri\u010dakovati je, da se bo v roku nekaj let pojavila tudi pri nas. Druga vrsta je <em>M. vacinii-corimbosi<\/em>, ki povzro\u010da veliko \u0161kodo v nasadih borovnic.<\/p>\n<p>Gostitelji:<\/p>\n<p>Gostitelji glive so vse pomembne sadne vrste iz dru\u017eine <em>Rosaceae<\/em> (rodovi <em>Prunus, Malus, Pyrus, Cydonia<\/em>) in okrasne rastline (japonska kutina, glog). Najve\u010djo gospodarsko \u0161kodo povzro\u010da na brskvah, nektarinah, marelicah, \u010de\u0161njah in vi\u0161njah.<\/p>\n<p>Epidemiologija:<\/p>\n<p>Bolezen se \u0161iri s pra\u0161natimi trosi z vetrom, vodo, \u017eu\u017eelkami, pti\u010di in \u010dlovekom. Na dalj\u0161e razdalje \u0161irjenje poteka s pomo\u010djo oku\u017eenega sadilnega materiala in s pti\u010di. Klju\u010dno obdobje za oku\u017ebo je cvetenje, oku\u017ebe se poka\u017eejo v \u010dasu obiranja. Na mumijah plodov na tleh gliva oblikuje tudi spolne trose v skledastih trosi\u0161\u010dih, apotecijih.<\/p>\n<p>Varstvo:<\/p>\n<p>Za izbolj\u0161anje u\u010dinkovitosti varstva je FURS predpisal razmejitveno obmo\u010dje, v katerem veljajo karantenski ukrepi. Najbolj oku\u017eeni nasadi se odstranjujejo, da se zmanj\u0161a infekcijski pritisk bolezni in potreba po uporabi fungicidov. Poleg tega je v nasadih potrebna ustrezna kmetijska praksa. Poskrbeti je potrebno, da v nasadu ne zastaja voda, odstranjevati moramo vire inokuluma (oku\u017eeni rastlinski deli), omejiti je treba namakanje, saj so plodovi v zelo namakanih nasadih debelej\u0161i in bolj ob\u010dutljivi na oku\u017ebo, ne smemo prekomerno gnojiti z du\u0161ikom, z zelenimi deli moramo zagotoviti ustrezno zra\u010dnost dreves, da se po de\u017eju \u010dim prej posu\u0161ijo, odstranjujemo mumije, pridelek po spravilu ustrezno oskrbimo. Oku\u017eene veje in plodove moramo odstranjevati in ne smejo ostati na drevesu do konca poletja, sicer se oblikujejo mumije (strome), ki so vir nadaljnih oku\u017eb. Organske ostanke lahko mul\u010dimo. ODSTRANJEVANJE MUMIJ OB ZIMSKI REZI JE PREPOZNO!<\/p>\n<p>Kemi\u010dno varstvo:<\/p>\n<p>Pred monilijami naj bi opravili pet sklopov \u0161kropljenja:<\/p>\n<ul>\n<li>Zimsko \u0161kropljenje: z bakrom ob brstenju<\/li>\n<li>Pred cvetenjem: (1 &#8211; 2\u00d7 Ziram)<\/li>\n<li>V cvet (1 &#8211; 3\u00d7 odvisno od vremena): Sredstvi Topaz in Chorus. To \u0161kropljenje je najpomembnej\u0161e in ga opravimo pred, ali po de\u017eju.<\/li>\n<li>Varstvo plodov (1 &#8211; 3 \u00d7 odvisno od vremena in sorte &#8211; zgodnje sorte prej dozorijo): Po to\u010di \u0161kropimo najkasneje v roku 12 ur. Uporabimo lahko sredstva Teldor, Rural, Chorus in Topaz. Pri tem je potrebno upo\u0161tevati rotacijo sredstev. \u010ce smo ob cvetenju \u0161kropili s sredstvom Chorus, pozneje izberemo drugo.<\/li>\n<li>Odpadanje listja: 2\u00d7 z bakrom, da zmanj\u0161amo populacijo gliv. Prvi\u010d \u0161kropimo, ko odpade tretjina do polovica listja s polovi\u010dno dozo bakra.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mo\u017ena je \u0161e uporaba bioti\u010dnega pripravka Serenade, na osnovi bakterije <em>Bacillus subtilis<\/em>, ki daje dobre rezultate v poizkusih. Najbolje sta se v poizkusih pri nas sicer obnesli sredstvi Score in Switch, a pri nas nimata dovoljenja za uporabo na ko\u0161\u010di\u010darjih.<\/p>\n<p>Zaklju\u010dki:<\/p>\n<p>Strokovnjaki ugotavljajo, da ni videti, da bi bila ta nova monilija bolj agresivna od drugih monilij. Pravo\u010dasna in pravila uporaba fungicidov je enako u\u010dinkovita kot pri drugih monilijah. Do sedaj \u0161e niso odkrili populacij glive, ki bi bile odporne na fungicide.<\/p>\n<p>\u0160ARKA &#8211; PPV (Plum Pox Potyvirus)<\/p>\n<p>\u0160arka je gospodarsko najpomembnej\u0161e virusno obolenje ko\u0161\u010di\u010darjev (sliv, breskev, marelic). Pri ob\u010dutljivih sortah povzro\u010di popolno izgubo pridelka in propad dreves. Upliva na kakovost plodov. Pri nas imamo hude te\u017eave predvsem s slivami, kjer moramo nujno vpeljati manj ob\u010dutljive sorte. \u010ce oku\u017eenih dreves ne odstranimo iz nasada, se oku\u017eba raz\u0161iri na vse rastline v 14 &#8211; 16 letih, pri breskvah in marelicah celo v 5 &#8211; 6 letih.<\/p>\n<p>\u0160arka se je pri nas raz\u0161irila na biv\u0161em jugoslovanskem trgu. Prvi\u010d je bila omenjena leta 1986. Danes je raz\u0161irjena v vseh pridelovalnih obmo\u010djih ko\u0161\u010di\u010darjev v Sloveniji, zato je pridelava zdravega sadilnega materiala na prostem nemogo\u010da. Ta se prideluje v mre\u017enikih, ki prepre\u010dujejo vstop vektorjev (prena\u0161alcev bolezni) do mati\u010dnih rastlin. V Sloveniji imamo mre\u017enik v Biljah pri Novi Gorici. Rezultati rednih testiranj ka\u017eejo, da mati\u010dne rastline v mre\u017eniku ostajajo neoku\u017eene. \u017dal v mre\u017eniku nimajo mati\u010dnih rastlin breskev sorte veteran, ki je glavna sorta za predelovalno industrijo na Vipavskem. Problem je, da v Sloveniji ne moremo pridelati brezvirusnega materiala in bi to morali narediti v Italiji. Kako se bo zgodba s to sorto razpletla zaenkrat \u0161e ni znano. Veliko manj te\u017eav s pridelavo sadilnega materiala imajo v Italiji. Pokrajina Emilia Romagna recimo ima te\u017eave s \u0161arko le na dolo\u010denih pridelovalnih obmo\u010djih. Zdrav, brezvirusni sadilni material lahko pridelujejo zunaj, na obmo\u010djih, kjer virusa \u0161arke niso odkrili na sadnih rastlinah, ali naravnem rastju.<\/p>\n<p>Izolati virusa:<\/p>\n<p>Poznamo razli\u010dne izolate virusa \u0161arke, ki ka\u017ee razli\u010dna znamenja oku\u017eb in se razli\u010dno u\u010dinkovito prena\u0161a z vektorji (u\u0161mi). Razli\u010dna je tudi virulentnost posameznih izolatov, ki so razli\u010dno zastopani v pridelovalnih obmo\u010djih ko\u0161\u010di\u010darjev, zato se podatki o odpornosti in ob\u010dutljivosti sort zelo razlikujejo med razli\u010dnim avtorji iz razli\u010dnih pridelovalnih obmo\u010dij. Izolati, ki smo jih doslej odkrili pri nas so:<\/p>\n<ul>\n<li>PPV-REC &#8211; na breskvah se pojavlja samo v me\u0161ani oku\u017ebi,<\/li>\n<li>PPV-M &#8211; je najbolj zastopan pri breskvah,<\/li>\n<li>PPV-D &#8211; breskve oku\u017ei le za kratek \u010das.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prena\u0161alci virusa \u0161arke oz. vektorji so listne u\u0161i. Virus prena\u0161ajo na neperzistenten na\u010din.<\/p>\n<p>Varstvo: Kurativnih sredstev ni! Poslu\u017eujemo se karantenskih ukrepov, kot so:<\/p>\n<ul>\n<li>pridelava neoku\u017eenega razmno\u017eevalnega materiala,<\/li>\n<li>zatiranje vektorjev v nasadih in drevesnicah &#8211; u\u0161i,<\/li>\n<li>takoj\u0161nje uni\u010denje oku\u017eenih dreves,<\/li>\n<li>gojenje manj ob\u010dutljivih, odpornih in tolerantnih sort,<\/li>\n<li>stalna kontrola nasadov,<\/li>\n<li>sodelovanje institutov z nacionalnimi slu\u017ebami in sodelovanje sadjarjev in drevesnic v boju proti bolezni.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zatiranje u\u0161i je torej pomembno tako zaradi prepre\u010devanja neposredne \u0161kode, ki jo povzro\u010dajo, kot tudi zaradi prepre\u010devanja \u0161irjenja \u0161arke. Zatiramo jih spomladi, takoj po cvetenju. Pozneje zatiramo predvsem \u010drno breskovo u\u0161, ali druge, \u010de se pojavijo. Pred cvetenjem po potrebi zatiramo \u010drno breskovo u\u0161.<\/p>\n<p>Drugi virusi in viroidi v Sloveniji:<\/p>\n<p>Poleg \u0161arke se na ko\u0161\u010di\u010darjih pojavljajo \u0161e druge virusne bolezni. Pri nas smo doslej na\u0161li naslednje viruse in viroide:<\/p>\n<ul>\n<li>Prune dwarf virus &#8211; PDV,<\/li>\n<li>Prunus nectrotic leafspot virus &#8211; PRNSV,<\/li>\n<li>Peach latent mosaic viroid &#8211; PLMVd,<\/li>\n<li>Hop stunt viroid &#8211; HSVd.<\/li>\n<\/ul>\n<p>LEPTONEKROZA KO\u0160\u010cI\u010cARJEV &#8211; Fitoplazma ESFY &#8211; European Stonefruit Yellows<\/p>\n<p>Fitoplazme so enoceli\u010dni organizmi, ki za razliko od bakterij nimajo celi\u010dne stene in povzro\u010dajo \u0161tevilne bolezni na razli\u010dnih rastlinah. Leptonekroza ko\u0161\u010di\u010darjev se je k nam raz\u0161irila iz Italije, kjer pa ne povzro\u010da tak\u0161nega propadanja dreves kot pri nas.\u00a0 V Sloveniji smo jo prvi\u010d potrdili leta 2000, leta 2004 je ministrstvo izdalo natan\u010den predpis, ki dolo\u010da pogoje za pridelavo zdravega sadilnega materiala. Dolo\u010den je bil 100 m varovalni pas, v katerem so redno izvajali testiranja gostiteljskih rastlin. Ugotovljeno je bilo, da je vzdr\u017eevanje neoku\u017eenega mati\u010dnega materiala na prostem te\u017eko, zato je pri\u0161lo leta 2009 do spremembe pravilnika, ki je dolo\u010dil, da je potrebno zdrav sadilni material pridobivati iz mre\u017enikov.<\/p>\n<p>Bolezen povzro\u010da propadanje dreves, ki navadno odmrejo v 2 &#8211; 5 letih po oku\u017ebi. Ni je mogo\u010de obvladovati s fitofarmacevtskimi pripravki, mo\u017eno je le posredno varstvo z zatiranjem vektorjev, \u010de\u0161pljeve bol\u0161ice (<em>Cacopsilla pruni<\/em>) in breskovega \u0161kr\u017eatka.<\/p>\n<p>Poleg vektorjev se bolezen prena\u0161a tudi z oku\u017eenim sadilnim materialom. Pri slivah se bolezenska znamenja ne pojavijo, saj je ta sadna vrsta tolerantna na oku\u017ebo z ESFY. Preko takih dreves lahko prihaja do novih oku\u017eb in propadanja breskev in marelic.<\/p>\n<p>Najbolj ob\u010dutljive sadne vrste so marelice, breskve in kitajsko-japonske slive, ki navadno odmrejo \u017ee v 2 &#8211; 3 letih po oku\u017ebi. Za oku\u017ebo so dovzetne tudi evropska sliva, \u010drni trn in mirabolana, a so tolerantne na oku\u017ebe in ne ka\u017eejo bolezenskih znamenj.<\/p>\n<p>Kriti\u010dno obdobje za prenos ESFY s \u010de\u0161pljevo bol\u0161ico so meseci marec, april in julij. Kriti\u010dno obdobje za prenos bolezni z breskovim \u0161kr\u017eatkom so meseci julij, avgust in september. Takrat naj bi opravljali varstvo pred \u010de\u0161pljevo bol\u0161ico in breskovim \u0161kr\u017eatkom, a za ta namen v Sloveniji ni registriran noben pripravek. Posredno na \u0161kodljivca delujejo nekatera sredstva, ki jih uporabljamo za varstvo pred u\u0161mi.<\/p>\n<p>Drevesa, ki ka\u017eejo bolezenska znamenja ESFY moramo odstraniti iz nasada. Priporo\u010da se tudi odstranjevanje divje rasto\u010dih gostiteljev (\u010drni trn). Potrebno je zatiranje prena\u0161alcev v drevesnicah.<\/p>\n<p>VEKTORJI<\/p>\n<p>Vektorji so \u017eivi organizmi, ki zaradi svojega na\u010dina \u017eivljenja nehote prena\u0161ajo povzro\u010ditelja bolezni rastlin, navadno na rastlinah, ki jih uporabljajo kot vir hrane, ali za razmno\u017eevanje. Vektorji zaradi tega ne zbolijo, se pa \u0161kodljivi organizmi lahko v njih \u0161e dodatno razmno\u017eujejo. Poznamo dva na\u010dina prenosa povzro\u010diteljev bolezni z vektorji:<\/p>\n<ul>\n<li>NEPERZISTENTNI: Je prenos na povr\u0161ini ustnega aparata ali telesa vektorja. Odvisen je od gibanja prena\u0161alcev, ali od \u010dasa hranjenja na rastlini. Ve\u010dja kot je aktivnost prena\u0161alca, ve\u010dja je mo\u017enost oku\u017ebe, saj povzro\u010ditelj na povr\u0161ini vektorja lahko pre\u017eivi le dolo\u010den \u010das. Gre za hiter na\u010din prenosa povzro\u010diteljev. Tako se prena\u0161a virus \u0161arke in nekatere bakterije.<\/li>\n<li>PERZISTENTNI: Povzro\u010ditelja bolezni vektor vsrka v svoje telo in izlo\u010di preko sline. Na ta na\u010din se prena\u0161ajo fitoplazme. Povzro\u010ditelj se lahko v gostitelju razmno\u017euje, ali samo ohranja in preme\u0161\u010da. \u010cas prenosa je po\u010dasen, navadno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.<\/li>\n<\/ul>\n<p>PRILAGOJENI UKREPI VARSTVA PRED MONILIJAMI IN DRUGIMI BOLEZNIMI<\/p>\n<p>Nekaj predavanj v drugem delu posveta je bilo posve\u010denih dodatnim ukrepom, ki pripomorejo k varstvu pred omenjnenimi boleznimi in boleznimi lesa. Za bolezni lesa je v Sloveniji registriranih premalo fitofarmacevtskih sredstev. Navadno se proti povzro\u010diteljem \u0161kropi jeseni, ob oz. po odpadanju listja. Dobro v tem primeru deluje sredstvo Kaptan. V letu 2010 je bilo to bolj ali manj nemogo\u010de, zaradi ogromnih koli\u010din de\u017eja, ki so padle v jeseni. Zato se letos pri\u010dakuje porast nekaterih bolezni, recimo bakterijskega raka (<em>Xanthomonas campestris<\/em> pv. <em>pruni<\/em>), bakterijskega o\u017eiga ko\u0161\u010di\u010darjev (<em>Pseudomonas syringae &#8211; <\/em>razli\u010dni patovarji), ali o\u017eiga breskove skorje.<\/p>\n<p>V varstvu pred vsemi temi boleznimi se lahko poslu\u017eujemo razli\u010dnih ukrepov:<\/p>\n<ul>\n<li>Izbira lege nasada: Izogibamo se vla\u017enih tal, kjer pogosto zastaja voda. Pazimo, da ne izbiramo podlag, ki so ob\u010dutljive na zastajanje vode in te\u017eka tla. Izogibamo se leg, kjer je velika nevarnost spomladanskih pozeb. Skrbimo za zra\u010dnost kro\u0161nje.<\/li>\n<li>Namakanje: Izogibamo se preobilnega namakanja, saj v tem primeru zrastejo plodovi veliki in so bolj ob\u010dutljivi na bolezni.<\/li>\n<li>Opu\u0161\u010deni nasadi: So vir oku\u017eb. Danes se soo\u010damo s problemi nasadov na dr\u017eavni zemlji, ki je dana v najem s subvencijo, a najemnik zemlje ne obdeluje.<\/li>\n<li>Higiena nasada: Se\u017eigamo oku\u017een material, premazujemo rane, ki jih naredimo na drevesih ob rezi. Predvsem je pomembno, da prema\u017eemo rane na glavnem deblu drevesa. Za ta namen ni potrebno uporabljati cepilnih smol, ki jih de\u017e hitro spere, pa\u010d pa zado\u0161\u010dajo bakrovi pripravki.<\/li>\n<li>Gnojenje: V Sloveniji so je dovoljena poraba du\u0161ika na ha zni\u017eala s 150 na 105 kg\/ha\/leto.<\/li>\n<li>Redno opazujemo nasad.<\/li>\n<li>Rez opravimo v suhem vremenu, in \u010dim kasneje.<\/li>\n<li>Analiza tal: Pomembno je zagotoviti pravilno prehranjena tla.<\/li>\n<li>Priprava tal: Ko pripravljamo nov nasad, je pomembno, da odstranimo vse rastlinske ostanke, ki so ostali od prej\u0161njih izkr\u010denih nasadov. Opravimo sejanje podorin, ali t.i. zeleno gnojenje. Rigolamo, ali globoko orjemo do globine 0,7 &#8211; 0,8 m. Na lapornatih tleh od 0,9 &#8211; 1,2 m. Pomembno je planiranje mikrodepresij, da prepre\u010dimo zastajanje vode. Poskrbimo za drena\u017eo. Na te\u017ejih tleh oblikujemo grebene, v katere sadimo drevesa.<\/li>\n<li>Poskrbimo za za\u0161\u010dito pred divjadjo.<\/li>\n<li>Opravimo letno rez dreves.<\/li>\n<li>Pazimo, da ne po\u0161kodujemo debel pri mul\u010denju in ko\u0161nji.<\/li>\n<li>Odstranjujemo odmrla drevesa in \u0161tore.<\/li>\n<li>Namakamo pravilno v skladu s potrebami dreves. Pri tem se poslu\u017eujemo naslednje formule: Potrebna koli\u010dina vode = potencialna ET \u00d7 koef. kulture \u00d7 izgube. Dobro je, \u010de poznamo tudi potencial tal za zadr\u017eevanje vode.<\/li>\n<li>Izbira primerne podlage za breskve:<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>sejanec: Je ob\u010dutljiv na visok pH in visoko vlago v tleh ter posledi\u010dno oku\u017ebe s Phytophtoro (gniloba koreninskega vratu)<\/li>\n<li>GF677: Prena\u0161a apno, je bujna podlaga, ki je ob\u010dutljiva na zastajanje vode, nematode in Phytophtoro.<\/li>\n<li>MRS 2\/5: Prena\u0161a nekoliko te\u017eja tla in nekoliko vi\u0161ji pH.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Viri:<\/p>\n<p>Povzeto po predavanjih na strokovnem posvetu: Pridelovanje ko\u0161\u010di\u010darjev ob pove\u010danem pritisku karantenskih bolezni &#8211; ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov. Bukovica, 25. maj 2011 (seznam predavateljev bo dodan, ko bo spet dostopna spletna stran KGZ Nova Gorica)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Bukovici pri Novi Gorici je 25\/05\/2011 potekal strokovni posvet z naslovom: &#8216;Pridelovanje ko\u0161\u010di\u010darjev ob pove\u010danem pritisku karantenskih bolezni &#8211; ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov&#8217;. Posvet je organiziral FURS, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica.\u00a0 Povabljeni so bili tudi italijanski strokovnjaki iz pokrajine Emilia Romagna, kjer se soo\u010dajo z enakimi te\u017eavami v pridelavi ko\u0161\u010di\u010darjev kot [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,12],"tags":[95,214,122,240,252,244,248,250,107,170,253,239,249,198,243,105,106,241,245,247,238,246,242,251,45],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=713"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":720,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/713\/revisions\/720"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=713"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=713"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=713"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}