{"id":656,"date":"2011-05-10T11:13:27","date_gmt":"2011-05-10T09:13:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=656"},"modified":"2011-05-10T11:22:08","modified_gmt":"2011-05-10T09:22:08","slug":"mokasta-jablanova-us-dysaphis-plantaginea-in-jablanova-us-siskarica-dysaphis-devecta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=656","title":{"rendered":"Mokasta jablanova u\u0161 (Dysaphis plantaginea) in jablanova u\u0161 \u0161i\u0161karica (Dysaphis devecta)"},"content":{"rendered":"

Za trenutek pustimo vinsko trto ob strani in se posvetimo pojavu u\u0161i na sadnem drevju. Za za\u010detek si bomo pogledali dve u\u0161i, ki se pojavljata na jablani (Malus domestica<\/em>). Prva, nevarnej\u0161a je mokasta u\u0161 (Dysaphis plantaginea<\/em>), pri kateri velja posebna previdnost, saj jo moramo zatreti dovolj zgodaj, ker kasneje sprosti v poganjke dovolj toksinov, da po\u0161koduje plodove.<\/p>\n

Jablanova mokasta u\u0161 dose\u017ee velikost do 2,5 mm, je olivno zelene barve, le\u017ee podolgovata, \u010drna jaj\u010deca. Glavna gostiteljska rastlina je jablana (Malus domestica<\/em>), sekundarni gostitelj je ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata<\/em>).<\/p>\n

U\u0161 izle\u017ee zimska jaj\u010deca ob brste in pod lubje. Spomladi v \u010dasu nabrekanja brstov, se iz jaj\u010dec izle\u017eejo samice (temeljnice), ki jalorodno (partenogenetsko, brez oploditve) \u017eivorodno izlegajo poletne nekrilate u\u0161i. Na poganjkih se na spodnji strani listov razvijejo \u0161tevilne kolonije u\u0161i. Temeljnice izle\u017eejo tudi krilate samice in samce, kateri lahko migrirajo na trpotec. \u0160irjenje u\u0161i na druga drevesa poteka s pomo\u010djo vetra.<\/p>\n

Jablanova mokasta u\u0161 ima 6 – 9 generacij letno. U\u0161i prve generacije se razvijejo v aprilu, v \u010dasu cvetenja jablane. Krilata oblika se pojavi pozno maja in migrira na trpotec vse do konca julija. Septembra in oktobra se krilate samice vra\u010dajo na jablano, kjer izlegajo zimska jaj\u010deca, ki bodo prezimila.<\/p>\n

Kot smo \u017ee omenili, jablanova mokasta u\u0161 v poganjke jablane izlo\u010da toksine, pod vplivom katerih se listi zvijajo. U\u0161i so pod takimi listi za\u0161\u010ditene pred neugodnimi vplivi okolja. Nadalje prihaja do zakrnele rasti celotnega poganjka. Listi lahko pred\u010dasno odpadejo. Po\u0161kodovani plodi\u010di ne odpadejo, pa\u010d pa ostanejo na drevesu, vendar so majhni in deformirani, zgodaj dozorijo in so popolnoma brez okusa. Ob huj\u0161ih napadih je lahko po\u0161kodovan tudi cvetni nastavek za naslednjo rastno sezono.<\/p>\n

U\u0161i izlo\u010dajo medeno roso, na kateri se naseli sajavost (sajasta plesen – Capnodium salicinum<\/em>), ki zmanj\u0161a estetsko vrednost plodov, poleg tega vpliva na zmanj\u0161anje fotosinteze v listih. Z medeno roso se hranijo mravlje, katere \u0161\u010ditijo u\u0161i pred naravnimi sovra\u017eniki, kot so recimo polonice. Drugi naravni sovra\u017eniki u\u0161i so \u0161e: ten\u010di\u010darice, muhe trepetavke in najezdne osice.<\/p>\n

V primeru velikega \u0161tevila zimskih jaj\u010dec zatiramo \u017ee ta (ve\u010d kot 25 jaj\u010dec na 1 m vejic). Pozneje opravimo \u0161e eno do dve \u0161kropljenji v maju in juniju po cvetenju. V rastni dobi je prag \u0161kodljivosti za jablanovo mokasto u\u0161 1 – 2 % napadenih poganjkov. Preverite registrirana fitofarmacevtska sredstva na FURS-u<\/a>.<\/p>\n

Napaden poganjek s kolonijami jablanove mokaste u\u0161i na spodnji strani listov:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Kolonija u\u0161i na spodnji strani lista:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Poleg jablanove mokaste u\u0161i, se na jablani ob\u010dasno pojavlja tudi jablanova u\u0161 \u0161i\u0161karica (Dysaphis devecta<\/em>), ki povzro\u010da zvijanje listov, katerih robovi porde\u010dijo. Varstvo pred to u\u0161jo ni potrebno, saj ne povzro\u010da \u0161kode na plodovih v taki meri kot druge u\u0161i:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Viri:<\/p>\n