{"id":567,"date":"2011-04-06T10:56:12","date_gmt":"2011-04-06T08:56:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=567"},"modified":"2011-04-11T21:40:17","modified_gmt":"2011-04-11T19:40:17","slug":"plodova-monilija-monilinia-fructicola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=567","title":{"rendered":"Plodova monilija (Monilinia fructicola)"},"content":{"rendered":"

V zadnjih letih se na obmo\u010djih Vipavske doline, Gori\u0161ke in delu Gori\u0161kih Brd pojavlja nova glivi\u010dna bolezen, plodova monilija (Monilinia fructicola<\/em>). Bolezen se pojavlja na ko\u0161\u010di\u010darjih, predvsem breskvah ter drugih rastlinah iz rodu Prunus <\/em>sp. in tudi drugih sadnih vrstah (jablana, hru\u0161ka). Ker gre za karantensko bolezen, je FURS dolo\u010dil 10 km razmejitveno obmo\u010dje okoli \u017eari\u0161\u010d bolezni, v katerem je obvezno \u0161kropljenje proti bolezni. Seznam katastrskih ob\u010din, kjer je \u0161kropljenje obvezno, najdete na spodnji povezavi:<\/p>\n

http:\/\/www.kvz-ng.si\/priponke\/Nasveti\/Sadjarstvo\/01_04_2011.pdf<\/a><\/p>\n

Ve\u010d informacij o bolezni je dostopnih tudi na FURS-u:<\/p>\n

http:\/\/www.furs.si\/svn\/zvr\/monilinia_fructicola.asp<\/a><\/p>\n

Zemljevid razmejenega obmo\u010dja z \u017eari\u0161\u010di oku\u017eb:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

O bolezni: Gliva Monilinia fructicola<\/em> prezimuje na sadnih mumijah, njihovih pecljih, oku\u017eenih vejicah in po\u0161kodovanih vejah. Spomladi tvori nespolne trose, konidije, ki se \u0161irijo s pomo\u010djo vetra. Ob pove\u010dani vlagi oku\u017ei cvetove, posledi\u010dno pa tudi nove poganjke in liste.<\/p>\n

Vlaga je nujno potrebna za oku\u017ebe, saj ob njeni odsotnosti do oku\u017eb ne pride. Ob 3 ure trajajo\u010dem de\u017eevju je obseg oku\u017eb majhen, ob 15-urnem de\u017eevju je oku\u017eenih \u017ee 80% plodov. V \u010dasu zorenja sadja gliva tvori nove generacije konidijev. Temperature nad 15\u00b0C so ugodne za razvoj konidijev, ki so ve\u010dji, bolje kalijo in so bolj agresivni. Oku\u017eeni sade\u017ei mumificirajo. Po obiranju se naknadno na oku\u017eenem sadju lahko razvije gniloba.<\/p>\n

Spolni stadij je pomemben v razvojnem ciklu glive. Spolna trosi\u0161\u010da, apoteciji se razvijejo spomladi na odpadlih mumificiranih sade\u017eih. Do izpustov askospor prihaja v vla\u017enem, mokrem vremenu. Spore oku\u017eijo cvetove.<\/p>\n

Bolezen lahko od drugih sadnih gnilob lo\u010dimo le z laboratorijsko analizo, saj so zunanja bolezenska znamenja enaka tistim, ki jih povzro\u010dajo glive M. laxa<\/em>. Vendar M. fructicola<\/em> pogosteje oku\u017euje breskve in nektarine ter jablane in hru\u0161ke, M. laxa<\/em> pa pogosteje najdemo na marelicah in mandljih. Na sadju se pojavi mehka rjava gniloba (v\u010dasih na jablani po\u010drni), kateri sledi pojav konidijev v obliki sivo obarvanih bradavic. Slednje se pogosto pojavijo okoli po\u0161kodovanih mest na sade\u017eu. Bradavice se v suhem vremenu navadno ne pojavijo, sade\u017ei se skr\u010dijo in zgubajo v mumije. Oku\u017eeni cvetovi in listi porjavijo in se posu\u0161ijo ter dobijo rjast izgled. Na oku\u017eenih poganjkih pride do pojava rjavkastih po\u0161kodb iz katerih pogosto izteka gumozna teko\u010dina.<\/p>\n

Pri varstvu pred boleznijo se ravnamo po napotkih fitosanitarih slu\u017eb!<\/p>\n

\u0160e dve fotografiji mo\u010dnej\u0161e oku\u017ebe marelice (Prunus armeniaca<\/em>) s Cvetno monilijo (Monilinia laxa<\/em>). Oku\u017een poganjek z vidnim smolastim izcedkom:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Mo\u010dna oku\u017eba marelice s cvetno monilijo:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Viri:<\/p>\n

KGZ Nova Gorica – Kmetijski nasveti<\/a>
\nFURS – Fitosanitarna uprava RS<\/a>
\nEPPO – European Plant Protection Organization<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zadnjih letih se na obmo\u010djih Vipavske doline, Gori\u0161ke in delu Gori\u0161kih Brd pojavlja nova glivi\u010dna bolezen, plodova monilija (Monilinia fructicola). Bolezen se pojavlja na ko\u0161\u010di\u010darjih, predvsem breskvah ter drugih rastlinah iz rodu Prunus sp. in tudi drugih sadnih vrstah (jablana, hru\u0161ka). Ker gre za karantensko bolezen, je FURS dolo\u010dil 10 km razmejitveno obmo\u010dje okoli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,12],"tags":[107,108,109,103,105,106,104,110,45],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/567"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=567"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/567\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":569,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/567\/revisions\/569"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=567"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=567"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}