{"id":216,"date":"2010-09-03T12:35:33","date_gmt":"2010-09-03T10:35:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=216"},"modified":"2010-12-27T22:19:40","modified_gmt":"2010-12-27T21:19:40","slug":"opazanje-oljkovega-raka-na-sorti-leccino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=216","title":{"rendered":"Opa\u017eanje oljkovega raka na sorti leccino"},"content":{"rendered":"

\"\"Oljke sorte leccino veljajo za odporne proti bolezni, imenovani oljkov rak, ki jo povzro\u010da bakterija Pseudomonas savastanoi<\/em> pv. savastanoi<\/em> (Vesel, 2009; Hall, 2004). Ne glede na doti\u010dno dejstvo, smo bolezen na tej sorti oljke v leto\u0161njem letu opazili v doma\u010dem olj\u010dniku v Gori\u0161kih Brdih. Bolezen se je pojavila na drevesu, uvo\u017eenim iz Italije, natan\u010dneje iz Genove (Liguria). Prvi\u010d se je pojavila \u017ee 2 leti nazaj, ko smo obolele dele dreves obrezali in oku\u017eene veje se\u017egali. V leto\u0161njem letu je sledil ponoven pojav bolezni. Poglejmo si nekaj dejstev o bolezni…<\/p>\n

POVZRO\u010cITELJI, BOLEZENSKI ZNAKI, EPIDEMIOLOGIJA<\/p>\n

Bolezen se pojavlja na Oljki (Olea europea<\/em>), povzro\u010dajo jo bakterije vrste Pseudomonas savastanoi<\/em> pv. savastanoi.<\/em> Bakterija drevesa oku\u017ei skozi rane nastale pri rezi (Hall,2004), ali po\u0161kodbe, do katerih pride zaradi raznih biotskih faktorjev (to\u010da, pozeba, \u0161kodljivci) (Vesel, 2009).<\/p>\n

Oku\u017ebam ob ugodnih vremenskih pogojih, temperaturah med 25 in 30\u00b0C ter visoki zra\u010dni vlagi nad 80%, sledi pojav bolezenskih znakov, v obliki odebelitev, oz. rakavih tvorb (Vesel, 2009). Slednje nastanejo pod vplivom rastlinskega rastnega hormona avksina, ki ga proizvaja bakterija (Plavc, 2006). Pojavijo se lahko od 10 dni do ve\u010d mesecev po oku\u017ebi, odvisno od vremenskih razmer.\u00a0 Odebelitve navadno nastanejo v bli\u017eini mesta oku\u017ebe (ran). Pojavljajo se predvsem na vejah in manj\u0161ih vejicah, v\u010dasih pa tudi okoli po\u0161kodb na deblu ter na po\u0161kodovanih listih. Sprva gre le za manj\u0161e, zelenkaste, kro\u017ene zadebelitve, 2 – 5 mm v premeru, kasneje pa se pove\u010dajo do velikosti 2,5 cm. Tvorbe so najprej mehke na dotik, notranjost je po videzu steklasto vodena in polna bakterijskih kolonij. Bakterije torej naseljujejo notranjost rakavih tvorb, lahko pa se pojavljajo tudi v navidez zdravem, nesimptomati\u010dnem lesu (Hall, 2004). Prav slednji je lahko vir \u0161irjenja oku\u017eb z razmno\u017eevalnim materialom. Tako je mo\u017eno, da dobimo oku\u017eeno drevo \u017ee ob nakupu v drevesnici, kar je glavni vzrok pojavljanja bolezni v mladih nasadih (Schroth, 1995). Rakave tvorbe kasneje postanejo razbrazdane, v roku 6 mesecev potemnijo in se posu\u0161ijo. Postanejo suhe in trde, v notranjosti opazimo votlinice (Hall, 2004).<\/p>\n

VARSTVO<\/p>\n

Izvajajo se predvsem preventivni ukrepi, saj specifi\u010dnega stredstva proti bolezni ni. Preventivni ukrepi vklju\u010dujejo izbiro odpornih sort, za zelo odporno naj bi veljala prav sorta leccino, na kateri je bila opa\u017eena bolezen v pri\u010dujo\u010dem primeru, sicer za zelo ob\u010dutljivo velja sorta frantoio. Priporo\u010da se izrezovanje in za\u017eiganje oku\u017eenih vej, razku\u017eevanje ran nastalih pri rezi z fungicidno pasto, ali cepilno smolo ter razku\u017eevanje orodja z alkoholom ali bakrenimi pripravki (Vesel, 2009). Ameri\u0161ke raziskave so pokazale, da je oku\u017eba ran manj\u0161a, \u010de drevesa obrezujemo v suhem in toplem vremenu, saj so takrat populacije bakterij v drevesnih tkivih najmanj\u0161e, poleg tega nizka zra\u010dna vlaga ote\u017euje oku\u017ebo ran (Schroth, 1995).<\/p>\n

Zaviralno proti bolezni delujejo bakrovi pripravki, ki jih uporabljamo proti glivi\u010dnim boleznim oljk oz. z njimi \u0161kropimo po to\u010di (Vesel, 2009). V preteklosti se je preizku\u0161alo razne dodatke bakrenim pripravkom, ki naj bi izbolj\u0161ali u\u010dinkovitost sredstev. Za u\u010dinkovitega se je pokazal dodatek \u017eeleza, skupaj z nekaterimi koadjuvanti, ki pove\u010dajo prepustnost membran bakterijskih celic (Schroth, 1995).<\/p>\n

FOTOGRAFIJE<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dobro razvite rakave tvorbe na olj\u0161ni vejici sorte leccino.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Mo\u010dno oku\u017een poganjek<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Rakave tvorbe v zgodnjem stadiju<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

VIRI<\/p>\n

– VESEL Viljanka, VALEN\u010cI\u010c Vasilij, JAN\u010cAR Matja\u017e, \u010cALIJA Darinka, BUTINAR Bojan, BU\u010cAR-MIKLAV\u010cI\u010c Milena; OLJKA – \u017eivilo, zdravilo, lepotilo; \u010cZD Kme\u010dki glas d.o.o., Ljubljana, 2009; p. 134;<\/p>\n

– HALL B.H., COTHER E.J., WHATTAM M., NOBLE D., LUCK J., CARTWRIGHT D.; First report of olive knot caused by Pseudomonas savastanoi<\/em> pv. savastanoi<\/em> on olives (Olea europea<\/em>) in Australia; Australian Plant Pathology, 2004, 33; p. 433 – 436;<\/p>\n

– Schroth M.N.; Integrated control of olive knot disease; Plant Pathology, UC Berkeley, 1995, internetna objava: http:\/\/www.ipm.ucdavis.edu\/calludt.cgi\/GRANTSSUMMARY?PROJECT=93FE027&PLIST=02BU007,93FE027,88BC001<\/p>\n

– PLAVC \u017diva; VPLIV RASTNIH REGULATORJEV NA NASTANEK RASTLINSKIH BOLEZNI; Univerza v Ljubljani, Biotehni\u0161ka fakulteta, Oddelek za agronomijo, seminarska naloga pri predmetu specialna fitomedicina; Ljubljana, 2006;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oljke sorte leccino veljajo za odporne proti bolezni, imenovani oljkov rak, ki jo povzro\u010da bakterija Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi (Vesel, 2009; Hall, 2004). Ne glede na doti\u010dno dejstvo, smo bolezen na tej sorti oljke v leto\u0161njem letu opazili v doma\u010dem olj\u010dniku v Gori\u0161kih Brdih. Bolezen se je pojavila na drevesu, uvo\u017eenim iz Italije, natan\u010dneje iz […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,11],"tags":[43,46,44,45],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/216"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=216"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/216\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":220,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/216\/revisions\/220"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=216"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=216"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=216"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}