{"id":1945,"date":"2018-02-24T13:10:49","date_gmt":"2018-02-24T11:10:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1945"},"modified":"2020-03-19T11:06:59","modified_gmt":"2020-03-19T09:06:59","slug":"tri-mrzle-februarske-noci-na-banjski-planoti-14-16022018","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1945","title":{"rendered":"Tri mrzle februarske no\u010di na Banj\u0161ki planoti 14-16\/02\/2018"},"content":{"rendered":"

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplej\u0161imi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Gori\u0161kih brdih je s povpre\u010djem 6,5\u00b0C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namo\u010denim januarjem leta 2014, ki pri 7\u00b0C u\u017eiva v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povpre\u010dje postaje za januar zna\u0161a 4,5\u00b0C. In zakaj marec, se spra\u0161ujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu mar\u010devsko povpre\u010dje zna\u0161alo 7,9\u00b0C. Ni bilo bistveno topleje od leto\u0161njega januarja, kajne!?<\/p>\n

\u010ce zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pi\u0161emo, \u0161e v teku in najhladnej\u0161i dnevi \u0161ele prihajajo, vseeno pa nam je \u017ee ponudil kar nekaj mraza in sne\u017eenja. Obilne padavine v za\u010detku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo sne\u017eno odejo. Na Banj\u0161ki planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, sne\u017ena odeja se je nato ob ob\u010dasnih padavinah \u0161e debelila, oziroma vsaj obnavljala.<\/p>\n

Obilna sne\u017ena odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazi\u0161\u010da. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske obla\u010dnosti naletavale sne\u017einke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdr\u017eevalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plu\u017eiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Dno mrazi\u0161\u010da ‘Na Dolin’ z debelo sne\u017eno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na vi\u0161ino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanj\u0161ala z debeljenjem sne\u017ene odeje zaradi sne\u017eenja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega \u0161\u010dita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazi\u0161\u010da. Izmerki dnevnih temperatur so zato neto\u010dni:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Konec decembra smo z meritvami v Banj\u0161kih mrazi\u0161\u010dih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Ve\u010dinoma obla\u010dno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17\u00b0C ohladilo 4. februarja zve\u010der, na Banj\u0161icah pa je bila najhladnej\u0161a no\u010d 6. februarja, ko smo izmerili -16\u00b0C.<\/p>\n

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali \u010dakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polno\u010di se je ozra\u010dje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledi\u0161\u010de. Velja sicer opozoriti, da je bila zra\u010dna masa nad na\u0161imi kraji nekoliko toplej\u0161a kot v \u010dasu decemberskih rekordov. Vseeno je mirna no\u010d z zelo nizko zra\u010dno vla\u017enostjo in transparentnim ozra\u010djem omogo\u010dila novo rekordno znamko v mrazi\u0161\u010du ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazi\u0161\u010da, na nadmorski vi\u0161ini 810 m smo zjutraj, pred son\u010dnim vzhodom izmerili -25,5\u00b0C. Isto no\u010d je Tmin na bli\u017eni vremenski postaji Dolgi Laz zna\u0161al -4,9\u00b0C. Razlika med temperaturo v mrazi\u0161\u010du in izven njega je torej zna\u0161ala velikih 20,6\u00b0C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pri\u010delo relativno pozno, \u0161ele po polno\u010di, ko se je obla\u010dnost umaknila.<\/p>\n

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazi\u0161\u010du ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja no\u010d na 15. februar. \u010ceprav jasno ozra\u010dje z nizko zra\u010dno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazi\u0161\u010du ob\u010dasno preme\u0161ala \u0161ibka burja, ki je pihala celo no\u010d in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km\/h. Nad na\u0161imi kraji se je \u0161e zadr\u017eeval hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin zna\u0161al -5\u00b0C. Ker je mrazi\u0161\u010de ‘Na Dolin’ in na splo\u0161no Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel ve\u010djega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj dose\u017eenih zavidljivih -25\u00b0C.<\/p>\n

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazi\u0161\u010du ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

No\u010d na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozra\u010dju tudi veter ponehal. \u017dal se je najhladnej\u0161i zrak to no\u010d \u017ee umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3\u00b0C, v mrazi\u0161\u010du pa se je ohladilo le \u0161e do -18,5\u00b0C. Je pa no\u010d bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazi\u0161\u010du namre\u010d ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Mrazi\u0161\u010de na Banj\u0161icah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V no\u010di na 14. februar se je ohladilo le do -20,5\u00b0C, bli\u017enja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabele\u017eila -5,1\u00b0C. Nekoliko toplej\u0161a zra\u010dna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24\u00b0C, ima kot ka\u017ee velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazi\u0161\u010da. Za nove rekordne izmerke, bo najbr\u017e potreben veliko huj\u0161i mraz tudi izven mrazi\u0161\u010da.<\/p>\n

\u0160iroka, odprta Banj\u0161ka planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v no\u010di na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazi\u0161\u010du. Jezero hladnega zraka je veter pono\u010di pogosto preme\u0161al, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5\u00b0C.<\/p>\n

Mirno ozra\u010dje naslednjo no\u010d je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplej\u0161e zra\u010dne mase pod -14,5\u00b0C ni \u0161lo.<\/p>\n

Grafi poteka temperature v mrazi\u0161\u010du na Banj\u0161icah za dneve med 14. in 16. februarjem:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Banj\u0161ka planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km\/h. V dnevu s \u0161ibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km\/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso sne\u017eno odejo, tako da se poka\u017ee golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota ve\u010dinoma izven orografske obla\u010dnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. V\u010dasih obla\u010dnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz obla\u010dnosti naletavajo sne\u017einke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti obla\u010dni gmoti vzhodno od Banj\u0161ic je na sliki desno:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Sne\u017ene zavese iz orografske obla\u010dnosti na severnem delu Banj\u0161ke planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Vi\u0161ek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spu\u0161\u010da in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posu\u0161ijo:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Ob burji pogosto lahko ob\u010dudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dose\u017eejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozra\u010dja posu\u0161ijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banj\u0161ko planoto 19. februarja:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Meritve v mrazi\u0161\u010dih Banj\u0161ke planote \u0161e naprej dajejo zanimive rezultate. \u0160e vedno nismo bili dele\u017eni mirne no\u010di z zelo mrzlo zra\u010dno maso. Mogo\u010de jo dobimo v zaklju\u010dku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na na\u0161i spletni strani, kjer vas bomo obve\u0161\u010dali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n