{"id":1930,"date":"2018-01-23T11:05:40","date_gmt":"2018-01-23T09:05:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1930"},"modified":"2020-03-19T11:07:25","modified_gmt":"2020-03-19T09:07:25","slug":"prognosticni-modeli-za-napovedovanje-nevarnosti-okuzb-z-oidijem-vinske-trte-uncinula-necator","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1930","title":{"rendered":"Prognosti\u010dni modeli za napovedovanje nevarnosti oku\u017eb z oidijem vinske trte (Uncinula necator)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Mo\u010dna oku\u017eba grozdov z oidijem.<\/figcaption><\/figure>\n

Nova rastna sezona se hitro bli\u017ea in z njo ponoven boj z eno najnevarnej\u0161ih bolezni v na\u0161ih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator<\/em>). V Primorskih vinogradih se pri \u0161kropljenju proti tej bolezni ve\u010dinoma zana\u0161amo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti\u010dnih slu\u017eb ter na priporo\u010dene razmake med \u0161kropljenji, ki nam jih priporo\u010dajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.<\/p>\n

Toda nevarnost oku\u017ebe se od lokacije do lokacije lahko mo\u010dno razlikuje. Najbolj natan\u010den in racionalen na\u010din spremljanja razvoja bolezni ter izbire \u010dasa varstva je uporaba prognosti\u010dnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra\u010dna vlaga, omo\u010denost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo\u010denega pridelovalnega obmo\u010dja, za dolo\u010ditev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti\u010dne slu\u017ebe. Iz teh podatkov izra\u010dunajo verjetnost oku\u017ebe.<\/p>\n

Za bolj\u0161e razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je \u0161iroko uporabljen v \u0161tevilnih pridelovalnih obmo\u010djih \u0161irom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo\u0161ke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo ve\u010dinoma \u017eveplove pripravke.<\/p>\n

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)<\/p>\n

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi\u0161\u010d glive. V ve\u010dini vinorodnih de\u017eel je prevladujo\u010da oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku\u017eeno zeleno tkivo, od koder so odne\u0161ene s pomo\u010djo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po\u010dijo in sprostijo askospore, katere se zapi\u010dijo in pri\u010dnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku\u017ebi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5\u00b0C.<\/p>\n

\u010ce gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka\u017eejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro\u010dajo nove sekundarne oku\u017ebe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa\u017eena, \u010de temperature presegajo 26,5\u00b0C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5\u00b0C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20\u00b0C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Nespolne spore – konidiji (oidiji).<\/figcaption><\/figure>\n

VARSTVO<\/p>\n

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe\u0161nost je v veliki meri odvisna od zmanj\u0161anja koli\u010dine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe\u0161nem zatiranju nadaljnjih oku\u017eb. \u010cas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku\u017ebe. Vlaga iz megle, ali de\u017eja deluje kot spro\u017eilec za spro\u0161\u010danje askospor in takoj po brstenju pride do oku\u017eb na zelenem tkivu, ko temperatura prese\u017ee 10\u00b0C. V tem \u010dasu opravimo \u0161kropljenje s kontaktnimi sredstvi \u010dimprej, kot je mogo\u010de, da prepre\u010dimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku\u017ebo bistveno manj\u0161a. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo\u010dljiva uporaba \u017eveplovih pripravkov. Prvo \u0161kropljenje opravimo v \u010dasu brstenja, nato nadaljujemo s \u0161kropljenji z \u017eveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s \u0161kropljenji kon\u010damo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose\u017ee 12 \u00b0Brix.<\/p>\n

Sistemi\u010dni in mezosistemi\u010dni organski fungicidi so najprimernej\u0161i za za\u0161\u010dito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju\u010dno \u017evepla, bioti\u010dnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za\u0161\u010dite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo\u010dasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve\u010d o ekolo\u0161kem varstvu in u\u010dinkovitosti le tega.<\/a><\/p>\n

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO\u010cITEV ZA TRETIRANJE<\/p>\n

Spomladi kleistoteciji spro\u0161\u010dajo askospore, ko pade ve\u010d kot 2 mm de\u017eja. Do oku\u017ebe pride, ko de\u017eju sledi 10 do 13 ur neprestane omo\u010denosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5\u00b0C. 7 do 10 dni po primarni oku\u017ebi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo\u010djo naklju\u010dno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli\u017eno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. \u010ce najdemo bolezenske znake, pri\u010dnemo s spremljanjem bolezni s pomo\u010djo modela.<\/p>\n

INDEKS TVEGANJA<\/p>\n

Ko pride do primarne oku\u017ebe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5\u00b0C. Temperature nad 35\u00b0C upo\u010dasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo\u010danje tveganja nastanka bolezni in predvidi \u010das tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN\u010cNA STRATEGIJA<\/p>\n

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli\u010dnim na\u010dinom delovanja je nujno, za uspe\u0161no prepre\u010devanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve\u010d aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.<\/p>\n

MODEL \u0161t.1: GUBLER-THOMASOV MODEL<\/p>\n

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki \u0161e ni bil validiran, ali predhodno preizku\u0161en v poljskih preizkusih na specifi\u010dni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na \u017eeljeni lokaciji.<\/p>\n

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni<\/p>\n

Vhodne spremenljivke:<\/p>\n