{"id":1820,"date":"2018-01-12T22:12:48","date_gmt":"2018-01-12T20:12:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1820"},"modified":"2020-03-19T11:07:52","modified_gmt":"2020-03-19T09:07:52","slug":"meritve-temperature-v-mraziscih-banjske-planote-v-letu-2017-rekordni-izmerjeni-minimumi-v-noci-iz-9-na-10-december","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1820","title":{"rendered":"Meritve temperature v mrazi\u0161\u010dih Banj\u0161ke planote v letu 2017 – rekordni izmerjeni minimumi v no\u010di iz 9. na 10. december"},"content":{"rendered":"

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorolo\u0161kega foruma potekajo meritve temperatur v mrazi\u0161\u010dih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazi\u0161\u010da Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili meritev temperatur v mrazi\u0161\u010dih Banj\u0161ke planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kra\u0161ki planoti, polni kotanj, vrta\u010d in uval. Prvi rezultati dosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem \u010dlanku.<\/p>\n

MRAZI\u0160\u010cA<\/p>\n

Mrazi\u0161\u010da so obmo\u010dja, kjer se v jasnih in mirnih no\u010deh temperatura zraka spusti precej ni\u017eje kot v okolici na podobni nadmorski vi\u0161ini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do ve\u010dkilometrskih kra\u0161kih polj. Najpogosteje jih najdemo v kra\u0161kem svetu. Gre za obmo\u010dja pogostega mraza (Verta\u010dnik, 2009).<\/p>\n

Obi\u010dajno temperatura zraka z vi\u0161ino pada, lahko pa tudi nara\u0161\u010da. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih no\u010deh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnej\u0161i zrak z okoli\u0161kih pobo\u010dij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mrazi\u0161\u010dih.<\/p>\n

\u010casovni potek temperature v mrazi\u0161\u010du je na tipi\u010den jasen in miren dan slede\u010d. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pri\u010dnejo tla in zrak ob spu\u0161\u010danju Sonca proti obzorju hladiti. V \u010dasu son\u010dnega zahoda je hitrost ohlajanja najve\u010dja. S kopi\u010denjem ohlajenega zraka se v mrazi\u0161\u010du debeli jezero hladnega zraka in s\u010dasoma se za\u010dne hladen zrak prelivati prek najni\u017ejih robov (iztokov) mrazi\u0161\u010da. Tekom no\u010di se ohlajanje umirja, temperatura dose\u017ee najni\u017ejo vrednost pribli\u017eno ob son\u010dnem vzhodu. Ko sonce obsije ve\u010dji del mrazi\u0161\u010da, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zra\u010dna masa v mrazi\u0161\u010du pri\u010dne me\u0161ati z okoli\u0161kim zrakom, nara\u0161\u010danje temperature se skoraj ustavi (Verta\u010dnik, 2009).<\/p>\n

S Sloveniji je najbolj znano mrazi\u0161\u010de Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki zna\u0161a -34,5\u00b0C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazi\u0161\u010du Mrzla Komna, ko se je \u017eivo srebro spustilo kar do -49,1\u00b0C (Verta\u010dnik, 2009).<\/p>\n

Mrazi\u0161\u010da pod Sne\u017enikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazi\u0161\u010da je gozd, ki ni\u017eje prehaja v ru\u0161evje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Lo\u0161ka dolina ter desno zasne\u017eeno Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazi\u0161\u010de Travni Dolci pod Sne\u017enikom:<\/p>\n

\"\"<\/a> <\/a><\/p>\n

Mrazi\u0161\u010de Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1\u00b0C (levo) ter mrazi\u0161\u010de Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvi\u0161je le\u017ee\u010de mrazi\u0161\u010de v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006\/2007 so tu izmerili -36,5\u00b0C (Verta\u010dnik, 2009):<\/p>\n

\"\"<\/a> \"\"<\/a><\/p>\n

Na Komni je poznano mrazi\u0161\u010de tudi Planina Govnja\u010d z najni\u017ejo izmerjeno temperaturo -41\u00b0C (slika levo) (Verta\u010dnik, 2009), eno ve\u010djih mrazi\u0161\u010d pa so Krnska jezera, torej kotlina med zgornjo postajo tovorne \u017ei\u010dnice in pobo\u010djem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline ve\u010dinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sne\u017eenih zimah so pokrita z debelo sne\u017eno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz ka\u017ee tudi prisotnost velikih kristalov povr\u0161inskega sre\u017ea na sne\u017eni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh (slika desno):<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

BANJ\u0160KA PLANOTA<\/p>\n

Banj\u0161ka planota je zakrasel planotast svet, ki le\u017ei med spodnjo So\u0161ko dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih vi\u0161inah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kra\u0161kimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti na\u0161tejmo brezna, po\u017eiralnike, \u0161tevilne vrta\u010de, ki so pogostej\u0161e predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter kotlinasto dno planote (okolica vasi Banj\u0161ice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrta\u010de v Lokovcu ter ob\u0161irno dno planote na Banj\u0161icah, po katerem so razporejeni \u0161tevilni po\u017eiralniki. Povr\u0161inskih vodotokov ve\u010dinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manj\u0161i poto\u010dki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.<\/p>\n

Levo pogled na osrednji del Banj\u0161ke Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazi\u0161\u010da, kjer smo opravljali meritve:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

MERITVE NA BANJ\u0160KI PLANOTI<\/p>\n

\"\"<\/a>
Mrazi\u0161\u010de pri kmetiji Princ<\/figcaption><\/figure>\n

Z meritvami temperature na Banj\u0161ki planoti smo za\u010deli \u017ee leta 2014 v vrta\u010di pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s pri\u010dakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim no\u010dnim pobo\u010dnim vetrovom, ki so prepre\u010devali razvoj jezera hladnega zraka. Najni\u017eja izmerjena vrednost na dnu vrta\u010de je bila -15\u00b0C.<\/p>\n

V za\u010detku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banj\u0161icah. Od ve\u010d preizku\u0161enih lokacij smo kasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali najve\u010dji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrta\u010di z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj \u010dez 10 m in iztokom iz mrazi\u0161\u010da pora\u0161\u010denim s smrekovim gozdom, ki \u0161e dodatno zadr\u017euje hladen zrak ter na dnu Banj\u0161ke planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na vi\u0161ini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke Maxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne no\u010di s sne\u017eno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mrazi\u0161\u010dih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bli\u017eini mrazi\u0161\u010d. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banj\u0161ic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).<\/p>\n

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA<\/p>\n

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V no\u010di iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23\u00b0C, na Banj\u0161icah do -17\u00b0C. V istem terminu je bila na vremenski postaji Okroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1\u00b0C. No\u010d ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banj\u0161icah, medtem ko je v Lokovcu za\u010detek le tega zamaknila v ve\u010der. Na tleh ni bilo sne\u017ene odeje, ki bi pove\u010dala radiacijo in s tem ohlajanje.<\/p>\n

Pot do mrazi\u0161\u010da ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki pora\u0161\u010da iztok iz mrazi\u0161\u010da (levo) in zgornji del sestavljene vrta\u010de (desno) dne 9. januarja 2017:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Dno mrazi\u0161\u010da na 810 m n.m.v. (levo) in monta\u017ea senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi \u0161\u010ditili senzorje pred toploto son\u010dnih \u017earkov, saj so nas zanimale predvsem no\u010dne in jutranje temperature pred son\u010dnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazi\u0161\u010da ‘Na Dolin’ cel dan v senci:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Na naslednje potencialno zanimivo obdobje za meritve smo morali \u010dakati do decembra. Ta je bil vremensko dinami\u010den s \u0161tevilnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, ju\u017enega vremena ter hladnega vremena s sne\u017eno odejo. V Lokovcu je sne\u017ena odeja v prvi polovici meseca dosegla vi\u0161ino okoli 30 cm, na Banj\u0161icah pa najve\u010d 10 cm.<\/p>\n

Rekodno nizko temperaturo smo izmerili v no\u010di iz 9. na 10. december. 8. decembra zve\u010der je na\u0161e kraje pre\u0161la hladna fronta, na Banj\u0161ki planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je \u017ee bilo okoli 15 cm podlage od prej\u0161njega sne\u017eenja, tako je skupna vi\u0161ina sne\u017ene odeje dosegla 30 cm. Meja sne\u017eenja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala \u0161ibka do zmerna burja, ki je \u010dez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za no\u010dno ohlajanje v mrazi\u0161\u010dih.<\/p>\n

Pogled na sne\u017eno mejo nad So\u0161ko dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bli\u017eajo\u010da se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Po\u010ditni\u0161ka hi\u0161a Alviva<\/a> – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Vremenska situacija nad Evropo v no\u010di iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu no\u010di \u017ee umikal, pri\u010del je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je pono\u010di gibala med -5 in -6\u00b0C:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Ohlajanje se je pri\u010delo v \u010dasu son\u010dnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banj\u0161icah z 0\u00b0C na -17\u00b0C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7\u00b0C na -14\u00b0C. Zgodaj zve\u010der je bilo ohlajanje za\u010dasno zaustavljeno, na Banj\u0161icah se je celo ogrelo do -13\u00b0C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne obla\u010dnosti na ju\u017eni strani Alp ob vi\u0161inskih severozahodnih vetrovih. Ko se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polno\u010di. Na Banj\u0161icah se je \u017eivo srebro spustilo do -24\u00b0C, v Lokovcu do -23,5\u00b0C. V nadaljevanju no\u010di je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je \u017ee zapihal jugozahodnik pred bli\u017eajo\u010do se vremensko motnjo in prepihal mrazi\u0161\u010da ter razkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabele\u017eili izjemne temperaturne hode, na Banj\u0161icah se je temperatura v petih urah dvignila za 23,5\u00b0C.<\/p>\n

Potek temperature na Banj\u0161icah v no\u010di iz 9. na 10. december:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrta\u010di ‘Na Dolin’. Vpliv obla\u010dnosti v prvem delu no\u010di je bil manj opazen. Temperatura je na tej lokaciji ostala pod -20\u00b0C kar 10 ur (19:00 – 5:00):<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Popoldne 10. januarja je pri\u010delo sne\u017eiti, do polno\u010di je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi mo\u010dnega jugozahodnika ogrelo, sneg je pre\u0161el v de\u017e. V slabih 48 urah sta topel veter in mo\u010dan de\u017e pobrala vseh 30 cm sne\u017ene odeje. Po 15. decembru je bilo \u0161e nekaj no\u010di z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mrazi\u0161\u010dih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazi\u0161\u010d.<\/p>\n

Mo\u010dno sne\u017eenje 10. januarja zve\u010der, preden je pri\u010delo de\u017eevati:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

Tabele minimalnih zabele\u017eenih temperatur v mrazi\u0161\u010dih Banj\u0161ice ter Na Dolin ter primerjava z bli\u017enjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so ozna\u010dene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zve\u010der. Na Banj\u0161icah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:<\/p>\n

\"\"<\/a>  \"\"<\/a><\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK<\/p>\n

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni no\u010di navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu no\u010di je ohlajanje zmotila obla\u010dnost, v drugem delu pa je jugozahodnik preme\u0161al zra\u010dne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zra\u010dna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni no\u010di izmerjen Tmin -4,2\u00b0C, v Dolgem Lazu pa -5,9\u00b0C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski no\u010di, ki smo jo omenjali v za\u010detku tega poro\u010dila. Domnevamo, da so v obeh mrazi\u0161\u010dih mo\u017ene \u0161e ni\u017eje temperature,  \u010de se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna no\u010d s sne\u017eno odejo na tleh in dovolj mrzla zra\u010dna masa nad na\u0161imi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.<\/p>\n

VIRI<\/p>\n