{"id":1576,"date":"2016-04-18T07:00:13","date_gmt":"2016-04-18T05:00:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1576"},"modified":"2016-03-31T18:50:09","modified_gmt":"2016-03-31T16:50:09","slug":"pet-let-neprekinjenega-delovanja-vremenske-postaje-enomarket-kojsko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1576","title":{"rendered":"Pet let neprekinjenega delovanja vremenske postaje Enomarket Kojsko in vremenske zanimivosti v letu 2015 na Primorskem in v Gori\u0161kih brdih"},"content":{"rendered":"

Pet let je v meteorolo\u0161kem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje \u010das, ko se \u017ee lahko pri\u010dne igrati s statistiko meteorolo\u0161kih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri\u010dela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele\u017ei podatke. V Gori\u0161kih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj\u0161e obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi\u0161jega reda v Gori\u0161kih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj\u0161em \u010dasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za\u017eivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji \u0161e vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr\u0161nekoli zaklju\u010dke.<\/p>\n

Povpre\u010dna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu\u00a0zna\u0161a 13\u00b0C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra\u010dja v zadnjih desetletjih zagotovo vi\u0161ja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi\u0161ini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna\u010dilnostmi ima petletno povpre\u010dje pri 13,8\u00b0C. Najhladnej\u0161e leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3\u00b0C, najtoplej\u0161i pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14\u00b0C.<\/p>\n

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre\u010dna temperatura februarja ni\u017eja od povpre\u010dne temperature januarja, ki velja za najhladnej\u0161i mesec v Gori\u0161kih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012<\/a>. Povpre\u010dna mese\u010dna temperatura februarja 2012 je zna\u0161ala vsega 2\u00b0C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele\u017eili nobenega izrazito hladnega obdobja, \u0161e ve\u010d, januarji so bili ve\u010dinoma topli. Januar 2014 je imel povpre\u010dno temperaturo kar 7\u00b0C. Hkrati je bil najhladnej\u0161i januar 2011 s 3,2\u00b0C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve\u010d dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi\u010dno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski \u010das. Povpre\u010dna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 \u2013 1980) je 3,9\u00b0C, v Kojskem (2011 \u2013 2015) pa 4,8\u00b0C.<\/p>\n

V zadnjih letih so bila vro\u010da poletja z dlje \u010dasa trajajo\u010dim vro\u010dinskimi valovi in su\u0161o pogosta. Med leti 2011 \u2013 2014 smo bili vro\u010dine dele\u017eni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi\u0161ja izmerjena temperatura sedaj zna\u0161a 37,1\u00b0C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese\u017een kar za 0,8\u00b0C. Nedvomno bi lahko \u0161lo \u0161e vi\u0161je, a je sredi dneva nastalo ve\u010d pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra\u010dja.<\/p>\n

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre\u010dila nadaljnje segrevanje tega dne.\u00a0Temperatura v Kojskem je\u00a0dosegla maksimum pri\u00a037,1\u00b0C. Slika spodaj levo prikazuje mo\u010dnej\u0161o pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve\u010dino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo\u010dno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro\u017eila \u0161e\u00a0nekoliko bolj zgodaj v dnevu\u00a0kot pulzi prej\u0161njega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno \u017ee pred 14h popoldne:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Dnevne povpre\u010dne temperature v Kojskem med vro\u010dinskimi valovi so zelo visoke, \u017ee kar tropske. Pono\u010di \u017eivo srebro le izjemoma pade pod 20\u00b0C. Najvi\u0161ja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24\u00b0C. Povpre\u010dna temperatura ta dan je zna\u0161ala 29,7\u00b0C, kar je \u0161e vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele\u017eili 32 tropskih no\u010di (Tmin >= 20\u00b0C) in 43 vro\u010dih dni (Tmax >= 30\u00b0C). Srednja mese\u010dna temperatura julija je zna\u0161ala 25,1\u00b0C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.<\/p>\n

Topli zimi je sledila temperaturno povpre\u010dna pomlad, zelo vro\u010de poletje ter ponovno povpre\u010dna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna\u0161ala 1141,2 mm (povpre\u010dje 2011 \u2013 2015: 1583,4 mm). Povpre\u010dna koli\u010dina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 \u2013 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de\u017eja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla\u010dnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre\u010dje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de\u017eja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna\u0161a 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de\u017eja).<\/p>\n

Povpre\u010dne mese\u010dne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj\u0161e:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela \u010drta na grafu predstavlja petletno povpre\u010dje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo\u010deno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju\u010dek leta:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele\u017eenja podatkov:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Nekaj poletnih neviht smo \u017ee analizirali v \u010dlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le \u0161e nekaj najzanimivej\u0161ih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr\u0161no imajo nevihte pri nas le redko:<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Najlep\u0161a superceli\u010dna nevihta v leto\u0161njem letu je Furlanijo in Gori\u0161ko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in \u017eivela do Nove Gorice, kjer je pre\u0161la v linijo. Ker je pri tleh pihal mo\u010dan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo\u010dila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori\u0161kimi Brdi je nastalo nekaj superceli\u010dnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.\u00a0Sledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki\u00a0doslej \u0161e niso bile objavljene, a bi bilo \u0161koda, da ostanejo spregledane.\u00a0Za\u010dnimo z Novo Gorico pono\u010di 10. novembra, ko je megla bila bitko s \u0161ibko burjo, posledi\u010dno so se deli mesta ob\u010dasno pokazali iz megle (slika levo).\u00a0Delno je boj do jutra izgubila (slika desno):<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

12. novembra zve\u010der je bila megla \u0161e nekoliko plitvej\u0161a kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve\u010der nekoliko vi\u0161je kot prej\u0161nje dni. V ve\u010dernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).\u00a0Desno zgoraj\u00a0je ve\u010derni pogled na \u0160teverjan in Cerovo v Gori\u0161kih Brdih. Najve\u010dja svetlobna packa v megli ob ‘oto\u010dku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti\u00a0ve\u010dja kot prej\u0161nje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.\u00a0Tekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre\u0161la v nizko obla\u010dnost. S\u00a0tem je bilo konec pravlji\u010dnih razgledov,\u00a0prevladovati je pri\u010dela dolgo\u010dasna sivina, ki nas je spremljala\u00a0tudi ve\u010dino decembra. Gotovo najzanimivej\u0161i pojav so bile sen\u010dne preslikave cerkvice Svetega Kri\u017ea nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi\u010den tistemu iz januarja 2011:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Zanimivi pogledi na bri\u0161ke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri\u010dev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi\u0161njevikom v ozadju ter \u0160martno na sliki desno:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Kot omenjeno se je megla kmalu po son\u010dnem vzhodu pri\u010dela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le \u0161e cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri\u017e na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:<\/p>\n

\"\"\u00a0 \"\"<\/p>\n

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil \u0161e en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve\u010der\u00a0nad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri\u017ea nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono\u010di temperatura spustila pod ledi\u0161\u010de. V Kojskem smo bili pri\u010da nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav\u00a0(slika desno):<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Viri:<\/p>\n