{"id":1566,"date":"2016-04-06T16:00:28","date_gmt":"2016-04-06T14:00:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1566"},"modified":"2016-04-08T14:56:43","modified_gmt":"2016-04-08T12:56:43","slug":"puspanova-vesca-cydalima-perspectalis-na-puspanu-buxus-sp","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1566","title":{"rendered":"Pu\u0161panova ve\u0161\u010da (Cydalima perspectalis) na pu\u0161panu (Buxus sp.)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Gosenica pu\u0161panove ve\u0161\u010de in zna\u010dilne po\u0161kodbe na listih pu\u0161pana.<\/figcaption><\/figure>\n

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno pove\u010duje. V zadnji dekadi (2001 \u2013 2010) je bilo zabele\u017eenih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pr\u0161ic. To je dvakrat ve\u010d kot v prej\u0161nji dekadi (1991 \u2013 2000) in kar \u0161estkrat ve\u010d kot v letih 1981 \u2013 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzro\u010dijo motnje v prehranskih omre\u017ejih, izrinejo avtohtone vrste in ogro\u017eajo oskrbo s hrano in vodo. (Mato\u0161evi\u0107, 2013). Vzroke za pove\u010devanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in mo\u010dno pove\u010danem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Ve\u010dina vne\u0161enih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzro\u010dijo pomembno \u0161kodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne u\u010dinke na biodiverziteto.<\/p>\n

Pu\u0161panova ve\u0161\u010da (Cydalima perspectalis<\/em>) izvira iz vla\u017enih subtropskih podro\u010dij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvi\u010d vne\u0161ena v Nem\u010dijo, leta 2007 v \u0160vico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvi\u010d opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je raz\u0161irila v Slovenijo. Pri nas je bila prvi\u010d potrjena leta 2011 v Klju\u010darovcih v Pomurju. Istega leta so jo na\u0161li tudi na Mad\u017earskem, v Romuniji, na \u010ce\u0161kem, Tur\u010diji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvi\u010d vne\u0161ena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).<\/p>\n

Li\u010dinke pu\u0161panove ve\u0161\u010de ob\u017eirajo liste drobnolistnega pu\u0161pana (Buxus microphylla<\/em>), navadnega pu\u0161pana (Buxus sempervirens<\/em>) in Buxus sinica<\/em> (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzro\u010da veliko \u0161kodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemi\u010dnem varstvu, biolo\u0161kem varstvu z uporabo entomopatogenih ogor\u010dic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in \u0161irjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pu\u0161pana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnej\u0161i \u0161kodljivec na pu\u0161panu (Peterlin, 2015).<\/p>\n

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA<\/p>\n

Razvojni krog od jaj\u010deca do metulja traja pri 20\u00b0C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Mato\u0161evi\u0107, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah \u017ee potrjeni tudi \u0161tirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).<\/p>\n

Jaj\u010deca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odlo\u017ei na spodnjo stran listov, kjer jih te\u017eko opazimo. Po nekaj dneh se iz jaj\u010dec izle\u017eejo gosenice. Te so v mladosti vzdol\u017eno progaste, fluorescentno zelene in \u010drne barve, s \u010drno glavo in \u010drnimi pikami. S\u010dasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pu\u0161pana (rod Buxus<\/em>), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pu\u0161pana v povpre\u010dju uni\u010dijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru mo\u010dnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne paj\u010devini. Ko je zrelostno \u017eretje zaklju\u010deno, se zabubijo (Peterlin, 2015).<\/p>\n

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), \u010deprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dol\u017eino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdol\u017enimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).<\/p>\n

Odrasla ve\u0161\u010da se pojavlja od aprila do septembra. Metulj\u010dki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnej\u0161e rjavo obarvani. S starostjo se telo ve\u0161\u010de obarva rjavo. Metulj\u010dki so dobri letalci, vendar ne letijo dale\u010d (Peterlin, 2015). Letno z ve\u010d generacijami se lahko raz\u0161iri do 5 km dale\u010d (Mato\u0161evi\u0107, 2013). Metulj\u010dki so aktivni podnevi in pono\u010di (Peterlin, 2015).<\/p>\n

Veliko odli\u010dnih fotografij pu\u0161panove ve\u0161\u010de v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:<\/p>\n

http:\/\/www.lepiforum.de\/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis<\/a><\/p>\n

\u0160KODA<\/p>\n

\u0160kodo povzro\u010dajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko po\u017erejo grm v celoti. Mo\u010dno napadene rastline se te\u017eko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).<\/p>\n

Metulj\u010dki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opa\u017eamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in zna\u010dilno paj\u010devino (Mato\u0161evi\u0107, 2013).<\/p>\n

VARSTVO<\/p>\n

Najbolj\u0161a je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ro\u010dno. Najpomembnej\u0161i naravni sovra\u017enik so ptice (Peterlin, 2015), \u010deprav te nerade letijo na pu\u0161pan, zaradi njegove toksi\u010dnosti (Mato\u0161evi\u0107, 2013). U\u010dinkovite so entomopatogene ogor\u010dice vrste Steinernema carpocapsae<\/em> (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis<\/em>. V manj\u0161ih vrtovih se poleg ro\u010dnega pobiranja li\u010dink omenja \u0161e stresanje grmov in oblivanje z vodo (Mato\u0161evi\u0107, 2013).<\/p>\n

Registriranih insekticidov za varstvo pred pu\u0161panovo ve\u0161\u010do v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je \u0161koda \u0161e majhna. Uporabimo \u0161kropilnice z mo\u010dnim pritiskom, da \u0161kropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima \u0161kodljivec ve\u010d rodov letno, je potrebno \u0161kropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Mo\u010dno po\u0161kodovane grme uni\u010dimo s se\u017eigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).<\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK<\/p>\n

V letu 2015 je pu\u0161panova ve\u0161\u010da povzro\u010dala veliko \u0161kode v ve\u010djem delu Slovenije. Pu\u0161pan je pri nas \u0161iroko raz\u0161irjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uni\u010denje starih rastlin z dru\u017einsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravo\u010dasnemu zatiranju li\u010dink pu\u0161panove ve\u0161\u010de, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natan\u010dneje definirati na\u010din prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta na\u010din bomo lahko razvili u\u010dinkovite strategije zatiranja \u0161kodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemi\u010dno varstvo pred \u0161kodljivcem in raziskati mo\u017enosti vnosa naravnih sovra\u017enikov.<\/p>\n

LITERATURA<\/p>\n