{"id":1490,"date":"2015-05-22T20:21:38","date_gmt":"2015-05-22T19:21:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1490"},"modified":"2015-05-22T20:21:38","modified_gmt":"2015-05-22T19:21:38","slug":"smokvina-bolsica-homotoma-ficus","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1490","title":{"rendered":"Smokvina bol\u0161ica (Homotoma ficus)"},"content":{"rendered":"

Bol\u0161ice (Hemiptera: Psylloidea) so majhna skupina fitofagnih \u017eu\u017eelk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom. Navadno se hranijo le na enem gostitelju. Danes so\u00a0razporejene v \u0161est dru\u017ein, ena manj\u0161ih je Homotomidae, v katero je na celem svetu uvr\u0161\u010denih 80 vrst. Vse so hranijo na gostiteljih dru\u017eine Moraceae, predvsem na rodu Ficus<\/em>. Smokvina bol\u0161ica (Homotoma ficus<\/em>) se hrani na figi.<\/p>\n

Smokvina bol\u0161ica se v nasadih fig v ve\u010djem \u0161tevilu pojavlja le ob\u010dasno. Li\u010dinke, ki se hranijo na listih, lahko povzro\u010dijo nekaj \u0161kode, vendar vrste ne smatramo kot ekonomsko pomembno. Vseeno obstajajo poro\u010dila o ekonomski \u0161kodi zaradi hranjenja li\u010dink in odraslih osebkov na listih ter v\u010dasih na plodovih ter zaradi tvorbe sajaste plesni na medeni rosi, ki jo izlo\u010dajo tako li\u010dinke kot tudi odrasle \u017eu\u017eelke. Sajasta plesen omejuje fotosintezo ter respiracijo na prizadetih rastlinah, zaradi izgleda pa\u00a0zmanj\u0161uje tr\u017eno vrednost pridelka.<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Odrasli osebki so po levitvi svetlo zeleni, kasneje nekoliko potemnijo v svetlo zeleno rjavkasto barvo. Mo\u0161ki osebki merijo v dol\u017eino 3,25 do 3,55 mm, sami\u010dke od 3,50 do 3,80 mm. Li\u010dinke prvega razvojnega stadija so rumene barve s svetlo rde\u010dimi o\u010dmi in temno rjavimi nogami. Li\u010dinke petega razvojnega stadija so svetlo zelene, telo na gosto prekrivajo enostavne sete, v dol\u017eino merijo okoli 2,5 mm.<\/p>\n

Vrsta je \u0161iroko raz\u0161irjena in pogosta v jugozahodni Sloveniji. Seljak (2006) poro\u010da o najdbah \u017eu\u017eelke v Gori\u0161kih Brdih (Kozana), na obali (Strunjan), na Gori\u0161kem (Kromberk, Nova Gorica), v So\u0161ki dolini (Kanal, Most na So\u010di) ter na Krasu (Brje pri Komnu). Najdba, na podlagi katere je nastal pri\u010dujo\u010di \u010dlanek in pripadajo\u010de fotografije pa prihaja iz Huma v Gori\u0161kih Brdih. Izven Slovenije se smokvina bol\u0161ica pojavlja prakti\u010dno povsod kjer raste figa, tako v Mediteranu, kot na Bi\u017enjem Vzhodu. Skupaj z gostiteljem je bila vne\u0161ena v nekatere dr\u017eave, kjer fig prej niso poznali, recimo v Veliko Britanijo in \u0160vico. Opa\u017eena je bila tudi v Kaliforniji v ZDA.<\/p>\n

Li\u010dinke petega razvojnega stadija se hranijo ob listnih \u017eilah na spodnji strani lista (slika levo). Desno pove\u010dana li\u010dinka petega razvojnega stadija (slika desno):<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0 \"\"<\/a><\/p>\n

Smokvina bol\u0161ica ima eno generacijo letno. Prezimi v stadiju jaj\u010deca na gostiteljski rastlini. Pojav posameznih razvojnih stadijev je povezan s temperaturami, oziroma z geografsko lego. Prve li\u010dinke se izlegajo konec marca. Larve prvega in drugega stadija so skrite pod luskolisti brstov, od tretje faze naprej so li\u010dinke razporejene na obeh straneh listnih \u017eil na spodnji strani lista. Larve tretjega razvojnega stadija se pojavijo konec aprila. Med hranjenjem larve izlo\u010dajo medeno roso, ki je zavita v vosek, katerega na listih najdemo v obliki kapljic. Prvi odrasli osebki se pojavijo konec maja. Poleti (julij, avgust) odrasle osebke najdemo predvsem na spodnji strani listov v bli\u017eini listnih \u017eil. Razmno\u017eevanje poteka konec avgusta in v za\u010detku septembra, jaj\u010deca izlega od druge polovice septembra naprej in jih najdemo v manj\u0161ih gru\u010dah v razpokah na lesu v bli\u017eini listnih brstov.<\/p>\n

Bol\u0161ica\u00a0preko poletja ve\u010dinoma\u00a0ostaja na figi, \u010deprav poro\u010dila iz Krimskega polotoka omenjajo migracijo odraslih osebkov na iglavce, hrast, divji kostanj, glog ter datelj. Srbske raziskave so pokazale, da bol\u0161ica poleti ve\u010dinoma ostaja na figah, kjer se zadr\u017euje predvsem na son\u010dnih, ju\u017enih in jugozahodnih delih kro\u0161nje.<\/p>\n

Izmed naravnih sovra\u017enikov se omenjajo predatorske stenice, kot je Malacocoris chlorizans <\/em><\/a>(Heteroptera: Miridae) ter Orius minutus<\/em> <\/a>(Heteroptera: Anthocoridae), ki se prehranjuje z jaj\u010deci.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n