![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_cebulnarja\/slika5.jpg\")
<\/a>\u00a0 ![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_cebulnarja\/slika1.jpg\")
<\/a><\/p>\nSISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE<\/p>\n
Rja \u010debulnic, ali \u010desnova rja, oziroma \u010debulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji re\u010demo bazidij. Nadalje jo uvr\u0161\u010damo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali ve\u010d tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te \u0161irijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmno\u017eevanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za pre\u017eivetje\u00a0obvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uni\u010dujo\u010dih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi najve\u010dji in najbolj destruktiven.<\/p>\n
Puccinia allii je makrocikli\u010dna rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse \u0161tiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor.\u00a0Uredospore so enoceli\u010dne,\u00a0svetlo oran\u017ene barve in velike 23 – 39\u00d720 – 24 um.\u00a0Televtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45\u00d720 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvr\u0161\u010dem v ve\u010d rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na \u010desnu, poru in drobnjaku,\u00a0vse\u00a0uvr\u0161\u010damo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziolo\u0161ka specializacija, kjer\u00a0evropski izolati iz pora\u00a0ne\u00a0napadajo \u010debule in drobnjaka, ameri\u0161ki izolati iz \u010desna pa ne napadajo drobnjaka.<\/p>\n
Vir inokuluma za spomladi posejane \u010debulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplej\u0161ih letih\u00a0\u017ee konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir oku\u017eb so lahko tudi plevelne \u010debulnice. Primarno oku\u017ebo opravijo uredospore, ki se na ve\u010dje razdalje \u0161irijo z vetrom. Optimalni pogoji za\u00a0oku\u017ebo so temperature okoli 15\u00b0C in 4-urna 100 % omo\u010denost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24\u00b0C. Njen razvoj je hitrej\u0161i na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo du\u0161ika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna pre\u017eivetja v tleh.<\/p>\n
BOLEZENSKA ZNAMENJA<\/p>\n
VARSTVO<\/p>\n \u0160irok kolobar zmanj\u0161a pritisk bolezni,\u00a0zato je zelo pomembno, da se ga poslu\u017eujemo.\u00a0Iz posevkov\u00a0redno odstranjujemo plevelne \u010debulnice, oku\u017eene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se\u00a0zaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemlji\u0161\u010de (\u010desen – por – \u010debula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte.\u00a0Kemi\u010dno varstvo\u00a0sestavljajo redna \u0161kropljenja s fungicidi. Z varstvom pri\u010dnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid dose\u017ee vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov.\u00a0V Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil.\u00a0Ostale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so \u0161e: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol.\u00a0Izmed alternativnih na\u010dinov varstva omenimo \u0161e ‘intercropping’, pri katerem med \u010desen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum<\/em>). Ta bistveno vpliva na zmanj\u0161anje \u0161tevila tripsov, delno pa zmanj\u0161a tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je bolj\u0161a, toda zmanj\u0161a se koli\u010dina pridelka na hektar povr\u0161ine.<\/p>\n Viri in nadaljnje informacije:<\/p>\n Viri slik:<\/p>\n<\/a>Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje pove\u010dajo (3 – 5 mm), oblikujejo se zna\u010dilni svetlo oran\u017eni pra\u0161nati kup\u010dki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se spro\u0161\u010dajo oran\u017ene pra\u0161nate uredospore. Okoli pra\u0161natih kup\u010dkov se lahko pojavijo kloroti\u010dni haloji. Rja se najprej pojavi na starej\u0161ih listih in se kasneje raz\u0161iri na mlaj\u0161e. Mo\u010dno oku\u017eeni listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posu\u0161ijo in odmrejo. Oku\u017eene rastline so po velikosti manj\u0161e, manj\u0161i je pridelek. Pri \u010desnu prihaja do zastajanja rasti\u00a0celotnih rastlin, vklju\u010dno s \u010debulico. Pri spravilu pridelka so \u010debulice oku\u017eenega \u010desna slabe kvalitete, \u0161ibke, zunanji stroki so lo\u010deni od ostalega\u00a0dela \u010debulice. Tak pridelek se slabo skladi\u0161\u010di. Pozna oku\u017eba s televtosporami se ka\u017ee kot temno rjavi do \u010drni kup\u010dki na oku\u017eenih listih.<\/p>\n<\/a>\u00a0 <\/a>\u00a0\u00a0<\/a><\/p>\n\n