{"id":1357,"date":"2014-04-13T12:15:52","date_gmt":"2014-04-13T11:15:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1357"},"modified":"2014-04-14T12:58:37","modified_gmt":"2014-04-14T11:58:37","slug":"nova-sredstva-za-varstvo-vinske-trte-v-ekoloski-pridelavi-in-sprozena-sistemska-odpornost-rastlin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1357","title":{"rendered":"Nova sredstva za varstvo vinske trte v ekolo\u0161ki pridelavi in spro\u017eena sistemska odpornost rastlin"},"content":{"rendered":"<p>V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju\u010deni v ekolo\u0161ko pridelavo, imeli te\u017eave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli\u010dinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za\u0161\u010ditnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi\u010dne pripravke na osnovi bakra in \u017evepla, ki so dovoljeni v ekolo\u0161ki pridelavi. Leto 2014 se ni za\u010delo ni\u010d bolje, saj u\u010dinkovitih sredstev, kot so Komar\u010dkov ekstrakt, Frutogard, ali Ulmasud, preprosto ni ve\u010d. Na sre\u010do je na slovenskem tr\u017ei\u0161\u010du v leto\u0161njem letu pri\u0161lo do registracije nekaterih novih sredstev za uporabo v ekolo\u0161kem kmetijstvu, kar nam daje upanje, da bo varstvo rastlin poslej spet nekoliko la\u017eje in predvsem manj obremenjujo\u010de do okolja, saj gre za sredstva na osnovi rastlinskih ekstraktov ter ekstraktov alg, ki spodbujajo sistemsko odpornost rastlin. Za la\u017eje razumevanje mehanizma delovanja spro\u017eene sistemske odpornosti, bomo v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku najprej spoznali princip teh procesov v rastlini, nato predstavili nova sredstva in si na koncu pogledali \u0161e nekaj rezultatov poljskih poskusov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v Italiji.<\/p>\n<p>1. ODPORNOST RASTLIN PROTI BOLEZNIM<\/p>\n<p>\u0160tevilne rastline se odzovejo na napad patogena, ali \u0161kodljivca s proizvodnjo snovi, ki zmanj\u0161ajo, ali prepre\u010dijo nadaljnje napade \u0161kodljivca. Do odziva pride tako v napadenem organu rastline (lokalni odziv), kot v oddaljenih, \u0161e nenapadenih delih rastline (sistemi\u010dni odziv). Lo\u010dimo dva tipa odpornosti rastlin, pasivno odpornost ter aktivno odpornost.<\/p>\n<p>1.1. PASIVNA ODPORNOST<\/p>\n<p>Pasivna odpornost, ali aksenija je princip onemogo\u010danja parazita \u0161e preden ta dospe v rastlino, \u010de pa \u017ee, se v rastlini ne more razvijati. Temelji na histolo\u0161kih in kemi\u010dnih lastnostih tkiv, kot so mehani\u010dne lastnosti celi\u010dnih sten, ali prisotnost kemi\u010dnih substanc z antimikrobnim delovanjem.<\/p>\n<p>1.1.1. OBRAMBNE STRUKTURE<\/p>\n<p>&#8211; debelina in kakovost vo\u0161\u010dene prevleke: Vo\u0161\u010dena prevleka prepre\u010duje oblikovanje vodnega filma na listih in plodovih, v katerem bi parazit lahko kalil (glive), ali se razmno\u017eeval (bakterije),<br \/>\n&#8211; struktura epidermalnih celi\u010dnih sten: Debelina in \u017eilavost zunanjih celi\u010dnih sten epiderme (debelina kutikule) pove\u010da odpornost na oku\u017ebo patogenov, ki neposredno prodirajo v gostitelja,<br \/>\n&#8211; velikost, lokacija in oblika listnih re\u017e: Listne re\u017ee so vstopno mesto za nekatere patogene. Bolj odporne so rastline, ki imajo manj listnih re\u017e, ali so te bolj zaprte, ali se odpirajo bolj pozno v dnevu,<br \/>\n&#8211; prisotnost tkiv, ki jih sestavljajo celice z debelo celi\u010dno steno: So posebna tkiva, katerih celice imajo debelej\u0161o celi\u010dno steno, npr. ksilem in sklerenhimske celice, ki prepre\u010dujejo \u0161irjenje patogena preko \u017eil (primer: listne pege, omejene z listnimi \u017eilami).<\/p>\n<p>1.1.2. KEMI\u010cNE SNOVI<\/p>\n<p>&#8211; inhibitorji, ki jih izlo\u010dajo rastline v okolico: So toksi\u010dni eksudati, najve\u010dkrat na listih razli\u010dnih rastlin, ki prepre\u010dujejo kalitev spor gliv, \u010de je njihova koncentracija dovolj visoka (vpliv de\u017eja),<br \/>\n&#8211; inhibitorji, prisotni v rastlinskih celicah \u0161e pred oku\u017ebo: So snovi, ki pove\u010dujejo odpornost (fenolne substance, tanini, kinoni, ma\u0161\u010dobnim kislinam podobne snovi &#8211; dieni v celicah mladih plodov, listov in semen. Zaradi njih so mlada tkiva pogosto odporna na oku\u017ebe proti dolo\u010denim boleznim). Ve\u010dina na\u0161tetih snovi inhibira hidroliti\u010dne encime patogenov (npr. pektinaze),<br \/>\n&#8211; saponini: Prepre\u010dujejo oku\u017ebe gliv, katere nimajo encimov saponiaz,<br \/>\n&#8211; nekateri rastlinski proteini: Inhibirajo proteinaze in hidroliti\u010dne encime patogenov.<\/p>\n<p>1.2. AKTIVNA ODPORNOST<\/p>\n<p>Ji re\u010demo tudi inducirana strukturna in biokemi\u010dna odpornost. Nastane kot posledica obrambnih reakcij rastline (imunitetne reakcije). Patogeni izlo\u010dajo razli\u010dne substance (glikoproteini, ogljikovi hidrati, ma\u0161\u010dobne kisline, peptidi). Nekatere od teh snovi rastlina prepozna. Takim snovem re\u010demo signalne snovi, ali elicitorji, ki v rastlini spro\u017eijo reakcijo, oziroma odziv.<\/p>\n<p>1.2.1. ELICITORJI<\/p>\n<p>Mesta receptorjev za elicitorje niso popolnoma znana, nekateri so na, ali v celi\u010dni membrani, drugi v sami rastlinski celici. Pri prepoznavi elicitorja se v rastlini spro\u017eijo biokemi\u010dne in strukturne reakcije, pride do aktivacije obrambnih mehanizmov v celicah. Le ti se lahko prena\u0161ajo tudi na sosednje celice.<\/p>\n<p>1.2.2. INDUCIRANA STRUKTURNA OBRAMBA<\/p>\n<p>1.2.2.1. CITOLO\u0160KE OBRAMBNE REAKCIJE<\/p>\n<p>&#8211; citoplazmati\u010dne reakcije: Se spro\u017eijo v primeru slabo virulentnih parazitov, ki dolgo \u010dasa parazitirajo neko celico. Tedaj pride do strukturnih sprememb v celicah (razpada organelov, granulacije citoplazme) in s tem do propada patogena in prepre\u010ditve njegovega \u0161irjenja.<br \/>\n&#8211; spremembe v strukturi celi\u010dne stene: Poznamo ve\u010d mehanizmov. Oblikovanje vlaknatega materiala na zunanji strani celi\u010dne stene, ki obkro\u017ei in ujame patogena ter ga s tem onemogo\u010di, nato odebelitev celi\u010dnih sten ter oblikovanje kalozne papile na notranji strani celi\u010dne stene, katera popravlja po\u0161kodbe, ki jih povzro\u010di patogen&#8230;<\/p>\n<p>1.2.2.2. HISTOLO\u0160KE OBRAMBNE REAKCIJE<\/p>\n<figure style=\"width: 180px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_kodravost\/luknjicavost.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" \" alt=\"\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_kodravost\/luknjicavost.jpg\" width=\"180\" height=\"124\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-caption-text\">Listna luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev &#8211; abscizijska plast<\/figcaption><\/figure>\n<p>&#8211; oblikovanje plutaste plasti: Ta prepre\u010duje \u0161irjenje patogena ter prepre\u010duje pretok hranil in vode, tako patogen ostane brez hrane,<br \/>\n&#8211; oblikovanje abscizijske plasti med oku\u017eenim in zdravim tkivom, pri \u010demer oku\u017eeno tkivo izpade. Ta pojav poznamo pri listni lu\u010dnji\u010davosti ko\u0161\u010di\u010darjev, kjer oku\u017eeni deli tkiva izpadajo, listi dobijo videz prestreljenosti,<br \/>\n&#8211; oblikovanje til v ksilemu: Tile so pove\u010dani protoplasti sosednjih \u017eivih celic, ki se vrastejo v ksilemske cevi in jih zama\u0161ijo. S tem je prepre\u010dena \u0161iritev patogena po rastlini. Princip poznamo tudi pri vinski trti, pri boleznih lesa (eska, phaeotraheomikoza), kjer patogeni naseljujejo prevodni sistem rastline.<br \/>\n&#8211; gumoze: So tvorbe okoli ran in drugih po\u0161kodb (pogoste pri ko\u0161\u010di\u010darjih). Imajo podoben u\u010dinek kot plutovinasta plast, saj izstradajo patogena.<\/p>\n<p>1.2.3. INDUCIRANA BIOKEMI\u010cNA OBRAMBA<\/p>\n<p>1.2.3.1. PREOB\u010cUTLJIVOST, ALI HIPERSENZIBILNOST<\/p>\n<p>Je postinfekcijska obrambna reakcija, zna\u010dilna za nekompatibilen odnos med patogenom in rastlino. Takoj po oku\u017ebi pride do propada celice in v\u010dasih tudi okoli\u0161kih celic. Nastane nekroza, parazitu zmanjka hrane in propade (abortacija oku\u017ebe). Reakcijo izzovejo signalne snovi (elicitorji). Gre za izrazito lokalno obrambno reakcijo.<\/p>\n<p>1.2.3.2. OJA\u010cITEV CELI\u010cNIH STEN GOSTITELJA Z RAZNIMI MOLEKULAMI<\/p>\n<p>Gre za prepre\u010devanje udora patogenov v rastlinsko celico z oblikovanjem kaloz (glikoproteini), fenolnih spojin (lignin, suberin) in mineralnih snovi (kalcij, silikon). Te snovi tvorijo kompleksne polimere, ki se povezujejo v nerazgradljive snovi v celi\u010dni steni in prepre\u010dujejo \u0161irjenje patogenov.<\/p>\n<p>1.2.3.3. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH &#8211; s patogenezo povezani proteini &#8211; PR proteini<\/p>\n<p>So proteini, ki so strupeni za patogene glive. V rastlini so stalno prisotni v manj\u0161ih koncentracijah, po oku\u017ebi pa se njihova koncentracija mo\u010dno pove\u010da. Nahajajo se v medceli\u010dnem prostoru in v celicah samih. So izredno kisli, ali izredno bazi\u010dni, zelo topni in reaktivni. Kot primere lahko navedemo \u00df-1,3-glukanaze, hitinaze, lizocime, peroksidaze, PR-1 proteine, proteinaze, s cisteinom, ali glicinom bogate beljakovine, inhibitorje proteinaz. Pove\u010danje proizvodnje PR proteinov spro\u017eijo signalne snovi, kot so: salicilna kislina, etilen, ksilanaza, polipeptidni sistemin, jasmonska kislina&#8230; PR proteini izkazujejo mo\u010dno antiglivi\u010dno in antimikrobno aktivnost, saj inhibirajo oblikovanje spor, krepijo stene rastlinskih celic, oblikujejo papile, razgrajujejo celi\u010dne stene nekaterih patogenih gliv (\u00df-1,3-glukanaza, hitinaza), lizocimi razgrajujejo celi\u010dne stene bakterij, itd.<\/p>\n<p>1.2.3.4. OBLIKOVANJE ANTIMIKROBNIH SNOVI V CELICAH &#8211; fitoaleksini<\/p>\n<p>Fitoaleksini so toksi\u010dne antimikrobne substance, ki se oblikujejo v znatnih koli\u010dinah samo ob stimulaciji (po\u0161kodbe patogenov, kemi\u010dne po\u0161kodbe, fizikalne po\u0161kodbe).<\/p>\n<p>1.2.4. LOKALNO IN SISTEMI\u010cNO PRIDOBLJENA ODPORNOST<\/p>\n<p>1.2.4.1. LOKALNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (LAR)<\/p>\n<p>Je odpornost, ki se izra\u017ea na mestu oku\u017ebe. Kot primer lahko navedemo oblikovanje 1 &#8211; 2 mm cone okoli pege na listu, v kateri ni drugih peg. Tudi ostale pege v bli\u017eini so manj\u0161e. S tem se zmanj\u0161a mo\u017enost su\u0161enja listov.<\/p>\n<p>1.2.4.2. SISTEMI\u010cNO PRIDOBLJENA ODPORNOST (SAR)<\/p>\n<p>\u010ce mlade rastline oku\u017eimo z nekim patogenom, so nato \u0161e nekaj \u010dasa odporne proti \u0161tevilnim drugim patogenom. V tem primeru signalne molekule (salicilna kislina, dikloroizonikotinska kislina, arahidonska kislina) spro\u017eijo delovanje SAR genov, kateri oblikujejo snovi z antimikrobnim u\u010dinkom, ali snovi, ki delujejo v zvezi z antimikrobnimi proteini (\u00df-1,3-glukanaza, hitinaza, PR proteini). Sistemsko pridobljeno odpornost lahko tudi umetno induciramo z nekaterimi pripravki za varstvo rastlin in prav taka sredstva bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Gre za sredstva italijanskega proizvajalca Fertenia, ki so v sosednji Italiji (Abruzzo, Toskana, Bene\u010dija, Furlanija) \u017ee v \u0161iroki uporabi in dajejo dobre rezultate. Na slovenskem tr\u017ei\u0161\u010du so se v letu 2014 pojavila prvi\u010d. Preizkus njihove u\u010dinkovitosti bo letos potekal tudi na Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Nekatera izmed njih so registriana za uporabo v ekolo\u0161ki pridelavi vinske trte, sadja in zelenjave, spet druga za uporabo v integrirani pridelavi.<\/p>\n<p>2. PROIZVODI PODJETJA FERTENIA<\/p>\n<p>So sredstva za krepitev naravne odpornosti rastlin po principu aktivne odpornosti, oziroma sistemi\u010dno pridobljene odpornosti. Delujejo kot signalne snovi, ki pospe\u0161ujejo tvorbo fitoaleksinov ter PR proteinov. Hkrati vplivajo na oja\u010ditev rastlinskih celi\u010dnih sten z razli\u010dnimi mehanizmi delovanja.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/previen.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-1362\" alt=\"previen\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/previen-300x292.jpg\" width=\"300\" height=\"292\" srcset=\"https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/previen-300x292.jpg 300w, https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/previen.jpg 607w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a>2.1. PREVIEN IN PREVIEN BIO<\/p>\n<p>Sta sredstvi, po sestavi iz rastlinskih ekstraktov rastlin <em>Quillaja saponaria<\/em>, <em>Salvia officinalis<\/em>, <em>Potentilla erecta<\/em>, <em>Aloe vera<\/em>, izvle\u010dkov rde\u010dih alg (<em>Ascophyllum nodosum<\/em>), ekstraktov propolisa, glutationa (znan antioksidant), peptidov, saponinov, salicilne kisline naravnega izvora, oligosaharidov, lipidov, abscizinske kisline, terpenov in kinonov. Na\u0161tete snovi spodbujajo sistemi\u010dno pridobljeno odpornost rastlin, saj stimulirajo tvorbo fitoaleksinov in PR proteinov, ki delujejo antimikrobno. PREVIEN je bogat tudi z minerali (fosfor, silicij) in vpiva na odebelitev celi\u010dnih sten listne povrhnjice.<\/p>\n<p>2.1.1. U\u010cINKI<\/p>\n<p>Sredstvi poskrbita za foliarno prehrano rastlin, krepitev rastlin (debelej\u0161a listna ploskev), aktivacijo SAR, nadzor rasti, celjenje po\u0161kodb (glutation, saponin, tanini) ter omogo\u010da uporabo ni\u017ejih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev in s tem manj\u0161i negativen vpliv le teh na okolje.<\/p>\n<p>2.1.2. NA\u010cIN UPORABE NA VINSKI TRTI<\/p>\n<p>&#8211; od brstenja do formiranja jagod sredstvo uporabljamo na 10 &#8211; 12 dni samostojno, ali v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi v odmerku 250 ml\/100l vode,<br \/>\n&#8211; od faze debeljenja jagod na 10 &#8211; 12 dni samostojno, ali v kombinaciji z bakrenimi pripravki.<\/p>\n<p>Sredstvo ima kisel pH, zato se ne me\u0161a s sredstvi z bazi\u010dnim pH-jem. PREVIEN BIO je registriran za uporabo v ekolo\u0161kem kmetijstvu. Sredstvi nimata karence.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fertizolfo.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-1364\" alt=\"fertizolfo\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fertizolfo-281x300.jpg\" width=\"281\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fertizolfo-281x300.jpg 281w, https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fertizolfo.jpg 528w\" sizes=\"(max-width: 281px) 100vw, 281px\" \/><\/a>2.2. FERTIZOLFO BIO<\/p>\n<p>Je sestavljen iz izvle\u010dkov rde\u010dih alg (<em>Ascophyllum nodosum<\/em>, <em>Sargassum<\/em> ssp.), elementarnega \u017evepla, organskega du\u0161ika (peptidi, aminokisline) s hitro sposobnostjo penetracije v rastline, alginatov, ogljikovih hidratov, giberlinov, avksinov, betainov in citokininov. Poleg teh vsebuje tudi rastlinska olja, ki izbolj\u0161ajo omo\u010denost rastlin in obstojnost sredstva na njih.<\/p>\n<p>2.2.1. U\u010cINKI<\/p>\n<p>&#8211; skrbi za prehrano in krepitev rastlin,<br \/>\n&#8211; aktivira sistemi\u010dno pridobljeno odpornost,<br \/>\n&#8211; omogo\u010da hitro absorpcijo \u017evepla, saj se 90 % razpolo\u017eljivega \u017evepla v rastlino vsrka \u017ee v 4 &#8211; 6 urah. S tem je delovanje \u017evepla izbolj\u0161ano,<br \/>\n&#8211; deluje antimikrobno, antioksidativno in vpliva na hitrej\u0161e celjenje po\u0161kodb.<\/p>\n<p>2.2.2. NA\u010cIN UPORABE NA VINSKI TRTI<\/p>\n<p>Sredstvo uporabljamo v odmerku 400 &#8211; 500 g\/hl. \u010ce ga uporabljamo samostojno, izvajamo \u0161kropljenja na 7 do 8 dni, v kombinaciji z drugimi pripravki pa na 14 dni. Sredstvo je registrirano za uporabo v ekolo\u0161ki pridelavi.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/dinamico.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-1363\" alt=\"dinamico\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/dinamico-300x279.jpg\" width=\"300\" height=\"279\" srcset=\"https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/dinamico-300x279.jpg 300w, https:\/\/www.wineandweather.net\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/dinamico.jpg 606w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a>2.3. DINAMICO IN DINAMICO MICRO<\/p>\n<p>Sestavljena sta iz rastlinskih ekstraktov (<em>Hedera helix<\/em>, <em>Potentilla erecta<\/em>, <em>Aloe vera<\/em>, <em>Yucca schidigera<\/em>, <em>Quillaja saponaria<\/em>), ekstrakta propolisa, silicijevega dioksida topnega v vodi ter kalijevega oksida topnega v vodi. Priporo\u010da se za uporabo v letih, ko je pritisk bolezni ve\u010dji. DINAMICO MICRO vsebuje \u0161e baker (Cu) topen v vodi in v obliki kelata EDTA, mangan (Mn) v istih oblikah kot baker ter cink (Zn), prav tako v istih oblikah kot baker.<\/p>\n<p>2.3.1. U\u010cINKI<\/p>\n<p>Pove\u010dujeta odpornost rastlin v stresnih pogojih (su\u0161a, visoke temperature, nizke temperature). Vpliva na odebelitev listne ploskve in s tem pove\u010duje odpornost na bolezni, pospe\u0161uje fotosintezo in pove\u010duje vsebnost sladkorjev. Mo\u017ena je uporaba v ekolo\u0161ki pridelavi. Omogo\u010data uporabo ni\u017ejih odmerkov FFS ter nimata karence.<\/p>\n<p>2.4. SAVECROP<\/p>\n<p>Po sestavi je 10 % iz rastlinskih ekstraktov (terpeni, disaharidi &#8211; traheloza, ki prepre\u010duje zmrzovanje vode, polilignikarbonska kislina, kalcijev oksid topen v vodi in magnezijev oksid topen v vodi).<\/p>\n<p>2.4.1. U\u010cINKI<\/p>\n<p>Je sredstvo, ki pove\u010da odpornost rastlin na poletne su\u0161e in spomladanske zmrzali. Ob pozebah prepre\u010duje zmrzovanje vode v celicah in prevodnemu sistemu. Ob su\u0161i zni\u017euje transpiracijo rastlin tako, da v rastlini pove\u010da koncentracijo prolina, betaina in polisaharidov, ki delujejo antistresno ter na rastlinah ustvari para prepustni film, ki omejuje izgubo vode skozi liste. Rastline \u0161\u010diti kemi\u010dno in mehansko, zato morajo biti rastline za primeren u\u010dinek dobro pokrite s sredstvom. Omogo\u010da tudi hitrej\u0161e okrevanje rastlin po pozebi, za\u0161\u010dito cvetov pred pozebo ter dalj\u0161e skladi\u0161\u010denje plodov, \u010de ga uporabljamo v kombinaciji s pripravkom SILICAL.<\/p>\n<p>2.4.2. NA\u010cIN UPORABE<\/p>\n<p>Preventivno ga uporabljamo v odmerku 1,3 &#8211; 1,5 l\/ha. Padavine po aplikaciji zmanj\u0161ujejo njegovo u\u010dinkovitost, zato je v takem primeru potrebna ponovna aplikacija.<\/p>\n<p>2.5. FITOFOL P<\/p>\n<p>Po sestavi gre za foliarno gnojilo na osnovi fosfitov. Sredstvo sicer ni primerno za uporabo v ekolo\u0161ki pridelavi, vendar je zaradi ugodne cene prav, da ga omenimo. Uporabljamo ga v odmerkih 250 &#8211; 350 g\/hl v 2 &#8211; 3 tretiranjih takoj po odganjanju. Na voljo je ve\u010d proizvodov v kombinaciji s \u0161e drugimi hranili:<\/p>\n<p>&#8211; P\/K (20-30) &#8211; uporaba v cvetenju, dozorevanju in pri koreninjenju<br \/>\n&#8211; P\/Mg (26-6) &#8211; pri pomanjkanju magnezija, pospe\u0161uje fotosintezo<br \/>\n&#8211; PK\/Mn (30-7-4) &#8211; pri pomanjkanju mangana<br \/>\n&#8211; P\/Ca (22-8) &#8211; umirjanje prebujne rasti, antimikrobno delovanje<br \/>\n&#8211; P\/Cu (20-5)<br \/>\n&#8211; P\/Zn (34-10)<br \/>\n&#8211; P\/Zn-Mn (20-3-2) &#8211; cink in mangan v obliki kelata EDTA<\/p>\n<p>3. POLJSKI POSKUSI SREDSTEV FERTENIA<\/p>\n<p>V Italiji so bili s sredstvi proizvajalca FERTENIA v letih 2011, 2012 in 2013 opravljeni \u0161tevilni poskusi u\u010dinkovitosti sredstev proti glavnima boleznima vinske trte, peronospori (<em>Plasmopara viticola<\/em>) ter oidiju (<em>Uncinula necator<\/em>). V letih 2011 in 2012 je bil pritisk teh bolezni nizek, sredstva so kazala dobro u\u010dunkovitost, v dolo\u010denih primerih celo 100 %, zato bomo te rezultate poskusov na tem mestu izpustili. Ogledali si bomo rezultate poskusov v letu 2013, ko je bil pritisk peronospore in oidija zelo velik. Tako bomo dobili najbolj\u0161o sliko u\u010dinkovitosti teh sredstev.<\/p>\n<p>3.1. OIDIJ VINSKE TRTE (<em>Uncinula necator<\/em>)<\/p>\n<p>Poizkus je potekal v kraju Pianella (PE) v italijanski pokrajini Abruzzo na sorti vinske trte Montepulciano. Prvo \u0161kropljenje je bilo opravljeno 8. maja, zadnje 19. julija. Skupno je bilo opravljenih 6 tretiranj. Poskus je bil zasnovan v 4 naklju\u010dnih blokih s po 6 rastlinami na posamezen blok.<\/p>\n<p>3.1.1. \u0160KROPILNI NA\u010cRTI<\/p>\n<p>1. tretiranje: netretirano, kontrola<br \/>\n2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIZOLFO BIO na 8 &#8211; 10 dni v odmerkih 3 kg\/ha in 4 kg\/ha<br \/>\n3. tretiranje: tebukonazol + \u017eveplo (2 aplikaciji na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 2,2 kg\/ha)<br \/>\nciflufenamid (3 aplikacije na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 0,5 kg\/ha)<br \/>\nkvinoksifen + \u017eveplo (3 aplikacije na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 1,6 kg\/ha)<br \/>\n4. tretiranje: miklobutanil (2 aplikaciji na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 1,5 kg\/ha)<br \/>\nciflufenamid (3 aplikacije na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 0,5 kg\/ha)<br \/>\nkvinoksifen + \u017eveplo (3 aplikacije na 8 &#8211; 10 dni v odmerku 1,6 kg\/ha)<\/p>\n<p>Poraba vode je zna\u0161ala 800 &#8211; 1000 l\/ha.<\/p>\n<p>3.1.2. REZULTATI<\/p>\n<p>Pregledalo se je 50 grozdov\/parcelo iz trsov na sredini posamezne parcele. Preverjalo se je \u0161irjenje bolezni (% napadenih grozdov) ter intenziteto napada (% oku\u017eenih jagod).<\/p>\n<p>3.1.3. VREMENSKE RAZMERE TER PRITISK BOLEZNI<\/p>\n<p>Pomlad in zgodnje poletje sta bila de\u017eevna in podpovpre\u010dno topla. Pritisk bolezni je bil nizek. V drugem tednu junija so se temperature dvignile, pri\u0161lo je do primarnih oku\u017eb z oidijem vinske trte. V za\u010detku junija je bil razvoj bolezni po\u010dasen, nato pa se je virulentnost do konca meseca mo\u010dno pove\u010dala.<\/p>\n<p>3.1.4. REZULTATI POSKUSOV<\/p>\n<p>&#8211; oku\u017eb na listih ni bilo<br \/>\n&#8211; u\u010dinkovitost na grozdju na dan 30. junij 2013:<\/p>\n<p>tretiranje 1: % napadenih grozdov: 49,4 % oku\u017eenih grozdov; % oku\u017eenih jagod: 36,2 %<br \/>\ntretiranje 2: % napadenih grozdov: 8,6 % (82,6 % u\u010dinkovitost); % oku\u017eenih jagod: 6,6 % (81,7 % u\u010dinkovitost)<br \/>\ntretiranje 3: % napadenih grozdov: 2,7 % (94,5 % u\u010dinkovitost); % oku\u017eenih jagod: 1,9 % (94,7 % u\u010dinkovitost)<br \/>\ntretirnaje 4: % napadenih grozdov: 1,2 % (97,6 % u\u010dinkovitost); % oku\u017eenih jagod: 1,4 % (96,1 % u\u010dinkovitost)<\/p>\n<p>3.2. PERONOSPORA VINSKE TRTE (<em>Plasmopara viticola<\/em>)<\/p>\n<p>Poskus je potekal v istem kraju v pokrajini Abruzzo na sorti Montepulciano. Zasnova poskusa je bila podobna tisti pri oidiju, le da so bile na blok napravljene le 3 ponovitve.<\/p>\n<p>3.2.1. \u0160KROPILNI NA\u010cRTI<\/p>\n<p>Opravljena so bila 4 razli\u010dna tretiranja, v 2. in 3. so bili uporabljani proizvodi Fertenia samostojno, oziroma v kombinaciji s klasi\u010dnim sredstvom, 4. trteiranje je klasi\u010dno.<\/p>\n<p>1. tretiranje: netretirano, kontrola<br \/>\n2. tretiranje: PREVIEN BIO + FERTIRAME 30 (8 aplikacij na 10 dni; 3 l\/ha in 2 l\/ha)<br \/>\n3. tretiranje: PREVIEN BIO + RIDOMIL GOLD (8 aplikacij na 10 dni; 2,5 l\/ha in 1,25 kg\/ha)<br \/>\n4. tretiranje: FOSETIL-AL + MANKOZEB (1 aplikacija na 10 dni, 1,25 in 2 kg\/ha)<br \/>\nFOSETIL AL + BROCANTITE (1 aplikacija na 10 dni, 5 kg\/ha)<br \/>\nMETALAKSIL + MANKOZEB (2 aplikaciji na 10 dni, 2,5 kg\/ha)<br \/>\nMETALAKSIL + BAKROV HIDROKSID (1 aplikacija na 10 dni, 4,5 kg\/ha)<br \/>\nCIMOKSANIL + BROCANTITE (2 aplikaciji na 10 dni, 3 kg\/ha)<br \/>\nBAKROV SULFAT (1 aplikacija, 6 kg\/ha)<\/p>\n<p>3.2.2. VREMENSKE RAZMERE IN PRITISK BOLEZNI<\/p>\n<p>Pritisk bolezni je bil v letu 2013 zelo velik, saj je bilo ob koncu poskusa v kontroli kar 85 % oku\u017eenih grozdov. Aprila in maja je pogosto de\u017eevalo, temperature so bile podpovpre\u010dne. Primarna oku\u017eba je bila izvedena v 1. tednu maja, nato je zaradi nizkih temperatur sledila dolga inkubacijska doba. Prva bolezenska znamenja na kontroli so se pojavila v za\u010detku junija. Med 15. in 24. junijem so bile temperature visoke, pritisk bolezni nizek, nato je med 24. in 30. junijem pri\u0161lo do ponovnega poslab\u0161anja vremena z de\u017ejem, povi\u0161an pritisk bolezni je trajal vse do 19. julija.<\/p>\n<p>3.2.3. REZULTATI POSKUSA NA GROZDJU<\/p>\n<p>Stopnjo oku\u017eb se je spremljalo 3-krat, prvi\u010d 14. junija, drugi\u010d 2. julija in zadnji\u010d 19. julija.<\/p>\n<p>14. junij:<\/p>\n<p>TR1 40 % oku\u017eenih<br \/>\nTR2 2,2 % oku\u017eenih (94,5 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR3 1,0 % oku\u017eenih (97,5 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR4 0,0 % oku\u017eenih (100 % u\u010dinkovitost)<\/p>\n<p>2. julij:<\/p>\n<p>TR1 76,6 % oku\u017eenih<br \/>\nTR2 7,5 % oku\u017eenih (90,2 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR3 7,3 % oku\u017eenih (90,4 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR4 1,7 % oku\u017eenih (97,7 % u\u010dinkovitost)<\/p>\n<p>19. julij:<\/p>\n<p>TR1 91,6 % oku\u017eenih<br \/>\nTR2 46,6 % oku\u017eenih (49,1 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR3 43,8 % oku\u017eenih (52,1 % u\u010dinkovitost)<br \/>\nTR4 6,0 % oku\u017eenih (93,4 % u\u010dinkovitost)<\/p>\n<p>4. ZAKLJU\u010cKI<\/p>\n<p>Ekolo\u0161ka pridelava vinske trte je posebej v letih, ko je pritisk bolezni peronospore in oidija visok, poseben izziv. Ob pomanjkanju sredstev za varstvo vinske trte, so sredstva proizvajalca FERTENIA dobrodo\u0161la alternativa klasi\u010dnim bakrenim pripravkom ter mo\u010dljivemu \u017eveplu, zato bi jih veljalo vklju\u010diti v \u0161kropilne na\u010drte, saj imamo od ostalih sredstev v ekolo\u0161ki pridelavi vinske trte na voljo le \u0161e kalijevo vodno steklo. Prednost uporabe sredstev FERTENIA je zagotovo tudi v tem, da nam omogo\u010dajo zmanj\u0161anje vnosa bakra in \u017evepla na hektar vinograda, ko jih uporabljamo v kombinaciji. Vsa opisana sredstva so na voljo v podjetju <a title=\"Enomarket d.o.o. Kojsko\" href=\"http:\/\/www.enomarket.si\" target=\"_blank\">ENOMARKET d.o.o<\/a>., Kojsko, zato za ve\u010d informacij v zvezi z nakupom pokli\u010dite, ali pi\u0161ite na kontakte na spletni strani www.enomarket.si.<\/p>\n<p>5. VIRI<\/p>\n<p>&#8211; CELAR A. 2003. predavanja pri predmetu Fitopatologija in fitomedicina, Oddelek za Agronomijo, Biotehni\u0161ka fakulteta, interno gradivo<br \/>\n&#8211; HEIL M., BOSTOCK R.M. 2002. Induced Systemic Resistance (ISR) Against Pathogens in the Context of Induced Plant Defences, Annals of Botany, Volume 89, issue 5, p.503-512<br \/>\n&#8211; tehni\u010dni listi proizvajalca FERTENIA (interno gradivo &#8211; dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)<br \/>\n&#8211; rezultati poljskih poskusov proizvajalca FERTENIA (interno gradivo &#8211; dostopno v podjetju ENOMARKET d.o.o.)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V letu 2013 so vinogradniki, ki so vklju\u010deni v ekolo\u0161ko pridelavo, imeli te\u017eave z dostopnostjo nekaterih sredstev za varstvo rastlin, saj ta preprosto niso bila na voljo v zadostnih koli\u010dinah. Pritisk peronospore in kasneje oidija je bil v tem letu visok, ob skromnem naboru za\u0161\u010ditnih sredstev, pa so mnogi kmetje lahko uporabljali le klasi\u010dne pripravke [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,10],"tags":[1009,1007,853,1011,878,1014,1003,1002,63,1004,1015,250,1017,1016,1005,1010,589,577,1019,140,141,156,1013,751,1008,1018,1006,657,159,732,309,92,730,1012,654],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1357"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1357"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1357\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1370,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1357\/revisions\/1370"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1357"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1357"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1357"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}