{"id":1332,"date":"2013-05-31T17:35:16","date_gmt":"2013-05-31T16:35:16","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1332"},"modified":"2013-06-01T08:38:48","modified_gmt":"2013-06-01T07:38:48","slug":"dozorevanje-grozdja-sorte-refosk-v-kraskem-vinorodnem-okolisu-med-leti-1993-in-2004-povzetek-diplomske-naloge","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1332","title":{"rendered":"Dozorevanje grozdja sorte ‘Refo\u0161k’ v Kra\u0161kem vinorodnem okoli\u0161u med leti 1993 in 2004 – povzetek diplomske naloge"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Rok Grecs, dipl. ing. agronomije<\/p>\n

V diplomskem delu smo spremljali dozorevanje grozdja sorte \u2018Refo\u0161k\u2019 v kra\u0161kem vinorodnem okoli\u0161u med leti 1993 in 2004. Iz sorte \u2018Refo\u0161k\u2019 pridelujejo na Krasu vino ‘Teran’, ki ima oznako priznanega tradicionalnega porekla (PTP).<\/p>\n

Potek dozorevanja grozdja ozna\u010duje nara\u0161\u010danje mase 100 jagod, ki je v za\u010detku hitrej\u0161e, nato pa krivulja nara\u0161\u010danja mase prehaja po\u010dasi v horizontalo, se tam v \u010dasu polne zrelosti delno ustavi in nato v prezrelosti rahlo upada. Nara\u0161\u010danje koli\u010dine sladkorja je prav tako v za\u010detku ve\u010dje, nato po\u010dasi pojenjuje dokler ne pride do to\u010dke, ko sladkor absolutno ne nara\u0161\u010da ve\u010d. Skupna koli\u010dina kislin v grozdju upada zaradi oksidacije v procesu dihanja med dozorevanjem grozdja. Pri razgradnji organskih kislin ima odlo\u010dilno vlogo temperatura zraka. Pri temperaturah pod 20\u00b0C je razgradnja kislin neznatna. Med 20 in 30\u00b0C se razgrajuje jabol\u010dna kislina, nad 30\u00b0C, kar je pri nas ob zorenju grozdja redko, pa se razgrajuje vinska kislina. Slednja je sorazmerno obstojna, saj je povezana z oksidacijo pri visokih temperaturah, nad 30\u00b0C, optimum 37\u00b0C. V vro\u010dih poletjih se razgrajujeta tako jabol\u010dna, kot tudi vinska kislina v grozdju. V zadnjih dneh pred trgatvijo pa se razgajuje le \u0161e jabol\u010dna kislina.<\/p>\n

Preglednica1: Fenofaza polnega cvetenja na Krasu v obdobju 1993 – 2004:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Povpre\u010dna temperatura zraka se je na Krasu v zadnjih 10-ih letih pove\u010dala pribli\u017eno za 1\u00b0C. Zato ugotavljamo, da trte bolj zgodaj brstijo in grozdje prej cveti. Posledi\u010dno se trgatev na Krasu pri\u010dne 10 do 12 dni prej kot sicer, kljub temu, da grozdje ni doseglo polne zrelosti. Kmetje ne \u010dakajo, da bi grozdje doseglo optimalno kakovost. Zaradi de\u017eja ali su\u0161enja pecljevine trgajo grozdje prezgodaj.<\/p>\n

Kmetijsko svetovalna slu\u017eba nam je posredovala podatke o zrelosti gozdja v razli\u010dnih vzor\u010dnih vinogradih. Ugotovili smo, da se zrelost grozdja razlikuje glede na lokacijo. Tako je grozdje najbolje dozorelo na lokaciji Brestovica in najslab\u0161e na lokaciji Dutovlje. V Brestovici je grozdje imelo tudi najmanj\u0161o koli\u010dino skupnih kislin, kar gre pripisati predvem 11 % ve\u010dji vsoti efektivnih temperatur, kot v Dutovljah oziroma Godnjah, kjer letna vsota efektivnih temperatur v rastni dobi ne prese\u017ee 1300\u00b0C. Grozdje je slab\u0161e dozorelo tudi v Kri\u017eu in Ponikvah. Pri zrelosti sorte \u2018Refo\u0161k\u2019 na Krasu je zelo pomembna koli\u010dina skupnih titracijskih kislin in razmerje med kislinami. Pri koli\u010dini kislin v grozdju smo ugotovili velike razlike med lokacijami. Grozdje slab\u0161e dozoreva na gojitveni obliki ‘latnik’, kjer je v jagodah preve\u010d jabol\u010dne kisline. Glavni problem te gojitvene oblike je, da se pri zimski rezi pu\u0161\u010da preve\u010d o\u010des. Trta je zato preobremenjena in grozdje slab\u0161e in po\u010dasneje dozoreva.<\/p>\n

Ugotavljamo, da je bila povpre\u010dna koli\u010dina sladkorja v zrelem grozdju na Krasu med 70 in 73 \u00b0Oe, medtem ko je bila koli\u010dina kisline v zrelem grozdju med 12,5 in 15,5 g\/l. Letniki z najve\u010djo koli\u010dino sladkorja na Krasu so bili 1991, 1995, 1997, 2000 in 2004, v letih 1993 in 1996 pa je bila koli\u010dina sladkorja manj\u0161a, povpre\u010dna 68 \u00b0Oe. Najvi\u0161jo koli\u010dino skupnih kislin v grozdju smo na Krasu zaradi mokrega poletja zabele\u017eili leta 1996 (19,1 g\/l) in 1995 (18,2 g\/l). Kisline v grozdju so bile zaradi dolgotrajne su\u0161e in pripeke nizke leta 2001, zaradi ekstremnih su\u0161nih in vro\u010dih razmer pa so dosegale skupne kisline v letu 2003 v povpre\u010dju 9,3 g\/l. Po pregledu vseh podatkov o kakovosti grozdja v vinorodnem okoli\u0161u Kras smo ugotovili, da grozdje v hladnej\u0161ih letih, kot so bila 1995, 1997 in 2004, vsebuje ve\u010djo koli\u010dino sladkorja in kislin. Trgatev se je pri\u010dela v za\u010detku oktobra. To pojasnjujemo z dejstvi, da v hladnem letu trta po\u010dasneje raste, ni v stresu zaradi su\u0161e in v fazi zorenja grozdja fotosinteza nemoteno poteka. V takih letih je potrebno s trgatvijo po\u010dakati, da grozdje dose\u017ee polno zrelost.<\/p>\n

Nara\u0161\u010danje sladkornih stopenj (v \u00b0Oe) v grozdju v Kra\u0161kem vinorodnem okoli\u0161u in primerjava med posameznimi leti. Vzor\u010denja so bila opravljena na vsakih 7 dni:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Padanje skupnih kislin (v g\/l) v procesu dozorevanja v Kra\u0161kem vinorodnem okoli\u0161u in primerjava med posameznimi leti:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Glede na kakovost grozdja oziroma zrelostni faktor smo pri\u0161li do zaklju\u010dka, da je pri optimizaciji mre\u017ee vzor\u010dnih vinogradov potrebno lo\u010diti vzor\u010denje se\u017eanskega in komenskega Krasa, saj je \u010das optimalne zrelosti grozdja na se\u017eanskem vsaj nekaj dni v zaostanku, glede na komensko obmo\u010dje.<\/p>\n

Preglednica 2: \u0160tevilo dni s temperaturo zraka med 30 in 35 \u00b0C na meteorolo\u0161ki postaji Godnje v primerjavi s povpre\u010dno koli\u010dino skupnih kislin v grozdju (1993 – 2004):<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Najve\u010dja koli\u010dina skupnih kislin 19,1 g\/l v grozdju je bila leta 1996, ko ni bilo v mesecu avgustu nobenega dneva s temperaturo med 30 in 35 \u00b0C in najmanj\u0161a koli\u010dina 9,3 g\/l v letu 2003, ko je bilo kar 22 dni s temperaturo med 30 in 35 \u00b0C. Ugotavljamo, da je skupna koli\u010dina sladkorja odvisna od \u0161tevila dni s temperaturo med 30 in 35 \u00b0C v mesecu avgustu (R2<\/sup>=0,60).<\/p>\n

Vir:<\/p>\n