{"id":1314,"date":"2013-05-15T20:58:29","date_gmt":"2013-05-15T19:58:29","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1314"},"modified":"2013-05-15T21:30:03","modified_gmt":"2013-05-15T20:30:03","slug":"marelicna-kodravost-taphrina-deformans-var-armeniaca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1314","title":{"rendered":"Mareli\u010dna kodravost (Taphrina deformans var. armeniaca)"},"content":{"rendered":"

Leto\u0161nje leto je posebej ugodno za razvoj bolezni sadnega drevja, kot so breskova kodravost (Taphrina deformans<\/em>), ali listna luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev (Stigmina carpophila<\/em>). Ugodni pogoji omogo\u010dajo razvoj tudi nekaterim glivam, ki pri nas veljajo za redke. Tak\u0161na je gliva Taphrina deformans<\/em> var. armeniaca<\/em>, ki se pri nas na marelici (Prunus armeniaca<\/em>) pojavlja le ob\u010dasno in zato ne povzro\u010da omembe vredne \u0161kode. Letos smo bolezenska znamenja, ki jih povzro\u010da ta gliva, na\u0161li na marelicah v manj\u0161em nasadu v Gori\u0161kih Brdih. Znamenja so se pojavljala le na posameznih poganjkih.<\/p>\n

Glivo je leta 1903 prvi opisal Ikeno. Znana je v Romuniji, ZDA, Avstraliji, Indiji, Kitajski in na Japonskem. Na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije je bila prvi\u010d opisana v makedonski \u0110ev\u0111eliji, leta 1963, kjer je povzro\u010dala \u0161kodo. Kasneje so jo na\u0161li \u0161e v \u010crni Gori (Boka Kotorska) leta 1972 na posameznih poganjkih marelic. Gospodarske \u0161kode ni povzro\u010dila, saj so tam marelice rasle zgolj v vrtnih nasadih in niso veljale za pomembno sadno vrsto. Danes bolezen poznamo tudi v Sloveniji, kjer se ob\u010dasno pojavlja predvsem na Primorskem, v sosednji Hrva\u0161ki pa jo poznajo v dolini reke Neretve. Bolezni, ki jo gliva povzro\u010da, v srbohrva\u0161ko govore\u010dih dr\u017eavah re\u010dejo ‘kovr\u010davost listova kajsije’. V Sloveniji uradnega imena bolezen nima, po mnenju Prof. dr. Francija Aca Celarja iz Biotehni\u0161ke fakultete, bi jo lahko imenovali ‘mareli\u010dna kodravost’.<\/p>\n

Bolezenska znamenja na listih so podobna kot pri breskovi kodravosti. Listi so nakodrani in odebeljeni, a za razliko od breskve tkivo ni izrazito hipertrofirano (pove\u010dano). Listi so manj\u0161i od normalnih in imajo kraj\u0161e listne peclje. Na otip so krhki, mladi listi so rde\u010dkaste barve, starej\u0161i pa belkasti, kar je posledica izgube klorofila. Listi kasneje postanejo temno sivi in \u010drni, pri\u010dnejo se su\u0161iti. Navadno se bolezenska znamenja pojavijo na celotnem poganjku, ki je zrasel iz oku\u017eenega brsta in ne le na posameznih listih. Poganjek sam je prav tako nekoliko belkaste barve, med\u010dlenki so skraj\u0161ani. Na drevesih, kjer je bila bolezen najdena, je bolezenska znamenja kazalo le nekaj poganjkov (1 – 2\/drevo).<\/p>\n

Bolezenska znamenja na poganjkih:<\/p>\n

\"\" \"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pregled listov pod mikroskopom razkrije na pre\u010dnem prerezu askuse, ki so \u0161ilaste, oziroma koni\u010daste oblike in niso lepo zaokro\u017eeni, ali topi na vrhu, kot je to opaziti pri breskovi kodravosti. Askusi so redko posejani po zgornji strani lista. Skica askusov, kot jih je videti pod mikroskopom:<\/span><\/p>\n

Kemi\u010dno varstvo pred boleznijo je enako kot pri breskovi kodarvosti, oziroma ga opravimo ob predspomladanskem \u0161kropljenju marelic z bakrenimi pripravki, katerim sledi \u0161kropljenje s pripravki na osnovi kaptana (Merpan). Preventivno varstvo vklju\u010duje predvsem odstranjevanje in uni\u010denje oku\u017eenih poganjkov. Najbolje je, da jih se\u017egemo.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n