{"id":1300,"date":"2013-05-06T21:06:37","date_gmt":"2013-05-06T20:06:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1300"},"modified":"2013-05-06T21:19:26","modified_gmt":"2013-05-06T20:19:26","slug":"strune-talni-skodljivci-vrtnin-in-poljscin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1300","title":{"rendered":"Strune, talni \u0161kodljivci vrtnin in polj\u0161\u010din"},"content":{"rendered":"<p>Strune so li\u010dinke hro\u0161\u010dev pokalic in spadajo v Sloveniji med najpomembnej\u0161e \u0161kodljivce okopavin in vrtnin. Pri nas je bilo najdenih vsaj 150 vrst pokalic, v Srednji Evropi pa jih \u017eivi 176. Gospodarsko pomembne so le pokalice iz rodu <em>Agriotes<\/em>. V Sloveniji najdemo 10 vrst tega rodu, od teh je 5 gozdnih vrst in se ne pojavljajo na obdelovalnih povr\u0161inah. Med \u0161kodljive vrste \u0161tejemo:<\/p>\n<ul>\n<li><em>A. sputator<\/em> &#8211; solatna pokalica<\/li>\n<li><em>A obscurus<\/em> &#8211; motna pokalica<\/li>\n<li><em>A. lineatus<\/em> &#8211; poljska pokalica<\/li>\n<li><em>A. ustulatus<\/em> &#8211; \u017eitna pokalica<\/li>\n<li><em>A. litigiosus<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Te se redno pojavljajo na travnikih in vrtovih ter njivah. Najpogostej\u0161e so na zemlji\u0161\u010dih, ki so ve\u010d kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, detelje, travno deteljne me\u0161anice, zapleveljene njive, posevki strnih \u017eit). \u010ce na taka zemlji\u0161\u010da posadimo okopavine, katerih je \u0161tevil\u010dno manj, je \u0161koda zaradi strun lahko zelo velika. Strune najdemo tudi v starem, zapleveljenem, ule\u017eanem hlevskem gnoju, ali zapleveljenem kompostu.<\/p>\n<p>OPIS \u0160KODLJIVCA IN RAZVOJNI KROG<\/p>\n<p>Hro\u0161\u010dki so temne barve, temno rjavi, ali \u010drni, razen nekaterih vrst, ki so zelene, rumene, ali rde\u010de. Veliki so 7 &#8211; 11 mm. Telo je podolgovato, splo\u0161\u010deno in se proti zadku zo\u017ei. Glava je pove\u010dini skrita pod vratnim \u0161\u010ditom. Pokalice so slabi letalci, zato se ve\u010dinoma plazijo. Samci so manj\u0161i od samic in imajo kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo. Samice poleti odlagajo jaj\u010deca, ki so okrogle, ali ovalne oblike in velikosti 0,4 do 0,8 mm, v povr\u0161inski sloj tal, 1 do 2 cm globoko. Samica odlo\u017ei 70 do 660 jaj\u010dec posami\u010dno, ali v skupinah v bli\u017eino rastlinskih korenin, pod kepe tal, ali v talne razpoke. Jaj\u010deca odlagajo v tla z gostim rastlinskim pokrovom (travniki, pa\u0161niki, detelji\u0161\u010da, \u017eitna polja). Po odlaganju jaj\u010dec samice poginejo. Li\u010dinke, strune, se iz jaj\u010dec izle\u017eejo po 2 &#8211; 4 tednih. Li\u010dinke so sprva brezbarvne in se prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. Prvo leto zrastejo 5 &#8211; 6 mm v dol\u017eino in se 2 do 5-krat levijo. Skupno se levijo 15-krat. Odrasle li\u010dinke dose\u017eejo dol\u017eino 35 mm, njihovo telo postane rumeno in \u010dvrsto. Za pre\u017eivetje jaj\u010dec in li\u010dink mora biti zra\u010dna vlaga v tleh 100 %, za uspe\u0161en razvoj pa 90 %. \u010ce pade pod 40 %, strune poginejo.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune2.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Strune\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune2.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a> <a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune4.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"Strune\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune4.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a><\/p>\n<p>Li\u010dinke vse \u017eivljenje pre\u017eivijo v tleh. Gibljejo se vertikalno in horizontalno. V horizontalni smeri i\u0161\u010dejo hrano. Privablja jih CO2, ki ga izlo\u010dajo korenine gostiteljskih rastlin. Strune redko najdemo v povsem golih tleh. Vertikalno se gibljejo predvsem zaradi izsu\u0161evanja tal in zaradi zimskega mraza. Proti povr\u0161ju se premaknejo, ko se tla segrejejo nad 4,5\u00b0C. Li\u010dinke prezimijo v razli\u010dnih razvojnih stadijih, ali kot mladi hro\u0161\u010dki. Strune so najbolj \u0161kodljive v zadnjih dveh letih razvoja. Razvojni krog traja 2 do 4 leta, odvisno od vremenskih razmer, predvsem temperature.<\/p>\n<p>\u0160KODA<\/p>\n<p>Pokalice rodu <em>Agriotes<\/em> so ve\u010dinoma aktivne zve\u010der in pono\u010di. Potrebujejo visoko zra\u010dno vla\u017enost. \u010ce je temperatura zraka visoka in vlaga nizka, se skrivajo. Strune se v tleh hranijo s koreninami, ali preobra\u017eenimi koreninami (gomolji, koreni) razli\u010dnih rastlinskih vrst in povzro\u010dajo \u0161kodo vse leto. Hro\u0161\u010dki niso \u0161kodljivi in se hranijo s cvetnim prahom, ali objedajo liste rastlin. Izlegle li\u010dinke se hranijo z organsko snovjo. S koreninami se prehranjujejo li\u010dinke vi\u0161jih razvojnih stopenj. Obgrizejo rastlinski vrat in se zavrtajo vanj. Zavrtajo tudi gomolje krompirja, korene korenja in repe ter objedajo kal\u010dke. V rastlinah i\u0161\u010dejo tudi vodo, zato so posebej nevarne v su\u0161nih letih, ko primanjkuje talne vode. Obseg \u0161kode niha iz leta v leto in je odvisen od:<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161tevila strun v tleh<\/li>\n<li>sklopa polj\u0161\u010dine<\/li>\n<li>\u010dasa setve<\/li>\n<li>kolobarja<\/li>\n<li>obdelave tal<\/li>\n<li>tipa tal<\/li>\n<\/ul>\n<p>Najve\u010d \u0161kode nastane zaradi red\u010denja sklopa rastlin, ali zaostajanja rastlin v razvoju. Rastline z mo\u010dno po\u0161kodovanim koreninskim sistemom propadejo. Pri gomoljnicah in korenovkah je zaradi izvrtin prizadet videz gomoljev in korenov, s \u010dimer je zmanj\u0161ana njihova uporabna vrednost.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"\u0160koda na solati\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune1.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a> <a href=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune3.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone\" title=\"\u0160koda na gomoljih krompirja\" src=\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/strune\/strune3.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" \/><\/a><\/p>\n<p>Strune se hranijo vso rastno dobo, bolj intenzivno spomladi v \u010dasu vznika vrtnin in polj\u0161\u010din in jeseni, v obdobju zorenja polj\u0161\u010din.<\/p>\n<p>SPREMLJANJE \u0160KODLJIVCA<\/p>\n<p>Hro\u0161\u010dki pokalice se pojavljajo na povr\u0161ju tal, ali na rastlinah. Njihov pojav spremljamo z lovom z metuljnico, s talnimi pastmi, z feromonskimi, ali rastlinskimi vabami, ali z nabiranjem. Strune spremljamo z lovom na rastlinske vabe, s talnimi izkopi, ali s pomo\u010djo talnih vzorcev, ki jih odvzamemo s posebnimi sondami.<\/p>\n<ol>\n<li> Feromoske vabe: V plasti\u010dno vabo namestimo feromon, spolni hormon samice, ki privla\u010di sam\u010dke. Hro\u0161\u010dki se ujamejo v posodico in ne morejo ve\u010d iz nje. Pri tem na\u010dinu lova je problemati\u010dna predvsem visoka cena vab in dejstvo, da vabe v Sloveniji niso dobavljive, zato se jih uporablja le v raziskovalne namene.<\/li>\n<li>Rastlinske vabe: Uporabimo gomolje krompirja, korene korenja in pese, ali kale\u010do p\u0161enico in koruzo. Nakaljene gomolje krompirja (cele, ali prerezane na pol) zakopljemo v tla na \u0161tiri mesta, v kvadrat s stranico 0,5 m, ali 1 m, na globino 5 do 10 cm. Postopek ponovimo 4-krat. Mesto, kjer je gomolj zataknjen, ozna\u010dimo s pal\u010dko. Gomolje \u010dez nekaj dni izkopljemo in pre\u0161tejemo strune. Metoda je uporabna predvsem na manj\u0161ih zemlji\u0161\u010dih. \u010ce uporabimo korene, te vzdol\u017eno prepolovimo in jih zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh jih izkopljemo, pre\u0161tejemo zavrtane strune in strune v tleh, 10 cm od korena. Vabo lahko napravimo tudi iz cvetli\u010dnega lon\u010dka premera 11 cm. Na spodnji strani naj ima lon\u010dek ve\u010d lukenj, skozi katere bodo strune vstopale v vabo. Do polovice ga napolnimo z vermikulitom, ki bo zadr\u017eeval vodo. Nato dodamo 30 ml koruznega, ali p\u0161eni\u010dnega zrnja ter do vrha nasujemo vermikulit, nato vabo zalijemo z 1 dcl vode. V tla izkopljemo 20 cm globoko luknjo, v katero pokon\u010dno postavimo vabo, jo obsujemo s prstjo in na vrhu zasujemo z 1 cm zemlje. Nato vabo pokrijemo s podstavkom cvetli\u010dnega lon\u010dka ter pokrov prekrijemo s 5 cm debelo plastjo zemlje. Mesto ozna\u010dimo s koli\u010dkom. Vabo pustimo v tleh vsaj 14 dni. \u010ce so temperature ni\u017eje, po\u010dakamo ve\u010d \u010dasa. Ko vabo odstranimo, vsebino stresemo na \u010drno folijo in pre\u0161tejemo strune. Lahko pripravimo tudi p\u0161eni\u010dno vabo. Zrna p\u0161enice 24 ur pred uporabo namo\u010dimo v posodi z vodo. V podstavek cvetli\u010dnega lon\u010dka naredimo 5 do 6 odprtin velikosti 5 mm. Za eno vabo rabimo 50 ml p\u0161eni\u010dnih zrn. Na njivi damo v podstavek malo prsti, vanj nasujemo p\u0161enico in jo pokrijemo s prstjo. Vabo zakopljemo 10 cm globoko. Po 10 do 14 dneh vabo pregledamo. \u010cas postavitve vab je povezan z aktivnostjo strun. Najbolje je vabe postaviti spomladi, ko temperatura tal prese\u017ee 10\u00b0C.<\/li>\n<li>Talni izkopi: Naredimo jih jeseni, ali spomladi do setve. Jame kopljemo ro\u010dno, ali strojno. V te\u017ejih tleh naj bodo velike 25\u00d725 cm, v la\u017ejih pa 50\u00d750. Jeseni kopljemo 30 do 40 cm globoko, spomladi pa 40 do 50 cm globoko. Na manj\u0161ih parcelah izkopljemo 4 &#8211; 5 jam na hektar, na ve\u010djih parcelah pa naredimo manj jam. Zemljo, ki jo odkopamo, odlagamo na temne folije, kjer jo pregledamo tako, da jo zdrobimo z rokami. Najdene organizme razvrstimo po skupinah in pre\u0161tejemo.<\/li>\n<\/ol>\n<p>PRAG \u0160KODLJIVOSTI<\/p>\n<p>Kriti\u010dna \u0161tevila strun so odvisna od vrste strun, njihove starosti in vrste gostiteljske rastline. Kriti\u010dno \u0161tevilo v krompirju je 6 strun\/m2.<\/p>\n<p>VARSTVO<\/p>\n<p>Ohranjamo in spodbujamo naravne sovra\u017enike strun: ptice, \u017eabe, nekatere stenice in muhe, hro\u0161\u010de brzce, entomopatogene glive iz rodov<em> Metarhizium, Beauveria, Isaria, Tarihium, Oospora, Entomophthora<\/em> ter nekatere vrste bakterij iz rodu <em>Pseudomonas<\/em>. Lahko tudi sejemo in nato mul\u010dimo ter zaoravamo nekatere vrste rastlin (oljna redkev, sudanska trava).<\/p>\n<p>Med najpomembnej\u0161e na\u010dine varstva spadajo agrotehni\u010dni ukrepi. Poskrbeti moramo za \u0161irok kolobar. Ob\u010dutljive rastlinske vrste (koruza, krompir, \u010debula, kapusnice, koren\u010dek, zelena, solata), posejemo na isto zemlji\u0161\u010de samo vsakih nekaj let. Izjemoma lahko sejemo te rastline tudi pogosteje, \u010de v kolobar vklju\u010dimo \u0161e ajdo, proso, belo gorju\u0161ico, ali lan, saj te rastline pomembno zmanj\u0161ajo \u0161tevil\u010dnost strun v tleh. Ob\u010dutljivih rastlinskih vrst ne sejemo na zemlji\u0161\u010da, ki so bila dlje \u010dasa porasla s travo, deteljami, ali plevelom. Na zmanj\u0161anje \u0161tevila strun vpliva tudi ve\u010dkratna obdelava tal (brananje, \u010desanje, okopavanje). Pomembna je pravo\u010dasna setev na optimalno globino. \u010ce setev opravimo prezgodaj, ali \u010de po setvi nastopi hladno vreme, ki upo\u010dasni razvoj rastlin, so te bolj izpostavljene napadu strun. Bolj izpostavljeni so globoko posejani posevki. Dober vznik in razvoj zagotovimo tudi s primernim gnojenjem. Na strune negativno vplivajo gnojila, iz katerih se izlo\u010da amoniak. Namakanje strunam odgovarja in pospe\u0161uje njihov razvoj. Zapleveljenost privla\u010di hro\u0161\u010dke pokalice, ki na takih zemlji\u0161\u010dih odlagajo jaj\u010deca.<\/p>\n<p>Po kemi\u010dnem varstvu pose\u017eemo le, ko so prese\u017eena kriti\u010dna \u0161tevila. Izjemoma opravimo kemi\u010dno varstvo na \u00a0preoranem travinju, ali detelji\u0161\u010du, kamor bomo sadili okopavine in pri\u010dakujemo ve\u010d te\u017eav s strunami. Uporabljamo talne insekticide, ki jih trosimo po vsej povr\u0161ini, trosimo v vrste, ali uporabimo z insekticidi obdelano seme. V Sloveniji je registriranih malo sredstev. Uporabimo lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>FORCE 1,5G (aktivna snov teflutrin &#8211; 0,15 %) v odmerku 5 kg\/ha (50 g\/100 m2). Pripravka ne smemo uporabiti v zgodnjem krompirju. Uporaba sredstva je dovoljena le ob uporabi posebne opreme za zadelavo granul na globino 5 &#8211; 8 cm. Karenca je zagotovljena s \u010dasom uporabe.<\/li>\n<li>NATURALIS (aktivna snov<em> Beauveria bassiana<\/em>, soj ATCC 74040). Gre za entomopatogeno glivo. Uporaba sredstva je dovoljena tudi v ekolo\u0161kem kmetijstvu. Odmerek je 400 &#8211; 600 ml\/100 l vode, oziroma 2 do 3 l\/ha. Tretiramo ob saditvi, ali ob osipavanju. Gre za bioti\u010dni pripravek, ki ga ni smiselno uporabiti v tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, ali v tleh z zelo veliko koli\u010dino organske snovi, saj tam delovanje ni zadovoljivo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Za konec zapi\u0161imo, da vsi ukrepi, ki ugodno vplivajo na hitrej\u0161i vznik in razvoj rastlin, pripomorejo k zmanj\u0161anju \u0161kode zaradi strun.<\/p>\n<p>VIRI<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.kmetijskizavod-celje.si\/images\/upload\/2012\/599_STRUNE_v_krompirju_2012.pdf\" target=\"_blank\">\u0160kerbot I. 2012. Strune (li\u010dinke hro\u0161\u010dev pokalic [Coleoptera, Elateriade], Oddelek za kmetijsko svetovanje \u017dalec, pdf datoteka<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Strune so li\u010dinke hro\u0161\u010dev pokalic in spadajo v Sloveniji med najpomembnej\u0161e \u0161kodljivce okopavin in vrtnin. Pri nas je bilo najdenih vsaj 150 vrst pokalic, v Srednji Evropi pa jih \u017eivi 176. Gospodarsko pomembne so le pokalice iz rodu Agriotes. V Sloveniji najdemo 10 vrst tega rodu, od teh je 5 gozdnih vrst in se ne [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[928,930,941,943,932,307,937,926,946,193,938,936,939,942,933,927,945,931,852,910,934,947,925,267,618,940,302,159,619,935,929,944,924,547,45,948,613],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1300"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1300"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1300\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1304,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1300\/revisions\/1304"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1300"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1300"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1300"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}