{"id":1293,"date":"2013-04-20T10:25:51","date_gmt":"2013-04-20T09:25:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1293"},"modified":"2013-05-30T19:49:12","modified_gmt":"2013-05-30T18:49:12","slug":"cebulna-muha-delia-antiqua-znacilnosti-in-varstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1293","title":{"rendered":"\u010cebulna muha (Delia antiqua) – zna\u010dilnosti in varstvo"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>\u010cebulna muha (Delia antiqua<\/em> sin. Hylemya antiqua<\/em>) je en najpomembnej\u0161ih \u0161kodljivcev \u010debule in drugih kultur iz dru\u017eine lukovk. \u0160kodo dela \u0161e na poru, \u010desnu, \u0161alotki, zimskem in \u0161opastem luku, drobnjaku in \u0161opastem \u010desnu. Li\u010dinke \u010debulne muhe povzro\u010dajo \u0161kodo z zavrtanjem v \u010debulice, kjer se hranijo. Napadene \u010debulice pri\u010dnejo gniti in so neuporabne ter se slabo skladi\u0161\u010dijo.<\/p>\n

\u010cebulna muha je podobna navadni hi\u0161ni muhi (Musca domestica<\/em>), le da je manj\u0161a. Njeno telo je dolgo 5 \u2013 7 mm in pepelno sive barve, na hrbtni strani zelenkastega sijaja. Noge so \u010drne, tipalke puhaste. Na trebuhu samca opazimo bolj ali manj jasno izra\u017eeno vzdol\u017eno temno \u010drto. Samica te \u010drte nima. Krila so prozorna z rumenkastim nadihom. Glavni razpoznavni znak so izrazito rde\u010derjave o\u010di. Jaj\u010deca so bele barve, podolgovata z vzdol\u017enimi \u010drtami, dolga 1,5 mm. Li\u010dinka, \u017eerka, ob koncu razvoja dose\u017ee velikost 8 mm. Buba je svetlo, ali temno rjava, obro\u010dasta in ovalne oblike. Meri 7 mm v dol\u017eino in 2,5 mm v \u0161irino.<\/p>\n

\u010cebulna muha prezimi v zemlji v obliki bube. Navadno pri\u010dne izletati v sredini aprila, v hladnih in mokrih pomladih nekoliko kasneje. \u0160kodljivec je bolj aktiven v hladnej\u0161ih in bolj mokrih letih, zato lahko naredi veliko \u0161kode jeseni na poru, ko so temperature ni\u017eje. Letno ima 3 generacije, najve\u010d \u0161kode na \u010debuli povzro\u010di prva spomladanska generacija, saj je takrat ob\u010dutljivost rastlin najve\u010dja. Celoten razvojni krog traja 45 do 65 dni, odvisno od temperature. Li\u010dinka pri 15\u00b0C zaklju\u010di svoj razvoj v 45 dneh, pri 25 – 30\u00b0C pa v 17 dneh. Muhe \u017eivijo 2 do 4 tedne in se lahko selijo na ve\u010dje razdalje, do 1,5 km, dokler ne najdejo gostitelja. S parjenjem pri\u010dnejo 10 dni po za\u010detku letanja. Samice odlo\u017eijo jaj\u010deca v zemljo blizu rastlin, ali na mlade liste rastlin. Vsaka samica lahko izle\u017ee ve\u010d kot 100 jaj\u010dec, ki jih odlaga v skupinah po 15 – 20. Sami\u010dka le\u017ee jaj\u010deca 15 dni, v ve\u010d ciklih. Li\u010dinke se po izleganju pomikajo do \u010debulic in vstopijo vanje pri bazalnem delu, kjer se hranijo. Eno \u010debulo lahko napade ve\u010d li\u010dink. \u010ce rastlina odmre preden se li\u010dinke do konca razvijejo, se preselijo na drugo rastlino, kjer se dopolnilno hranijo. Ena li\u010dinka lahko uni\u010di 20 rastlin. Li\u010dinka ima 3 larvalne faze. Druga generacija \u0161kodljivca se pojavi \u0161tiri tedne po prvi, zato je varstvo \u010debule smiselno vse tja do sredine maja. Ko je razvoj li\u010dinke kon\u010dan, se zabubi v tleh, na globini 5 – 10 cm. Preobrazba traja 15 – 25 dni. Muha preide v fazo zimskega mirovanja jeseni, ko temperatura tal pade pod 15\u00b0C.<\/p>\n

Znamenja napada se ka\u017eejo v obliki zvijanja listov, ki postanejo mlahavi in se povesijo. Sr\u010dni list se su\u0161i in ga zlahka izvle\u010demo. Na po\u0161kodovanih \u010debulicah se pri\u010dne razvijati plesen. Rastlina propade. Na gnijo\u010dih \u010debulicah se pogosto hranijo tudi saprofitske vrste reda Diptera<\/em>.<\/p>\n

Za varstvo pred \u0161kodljivcem uporaba kemi\u010dnih za\u0161\u010ditnih sredstev ni dovoljena. U\u010dinkovitost fitofarmacevtskih sredstev je tudi vpra\u0161ljiva, zaradi velike mobilnosti muhe. Najbolj priporo\u010dljiv je ve\u010dletni kolobar. \u010cebulnice na isti povr\u0161ini pridelujemo le vsaka tri leta. S tem se populacija \u0161kodljivca zmanj\u0161a. Odstranjevati moramo samonikle in izlo\u010dene \u010debule ter jih uni\u010diti. Isto velja za ostanke \u010debule iz skladi\u0161\u010d, saj lahko predstavljajo vir novih oku\u017eb. Izogibati se moramo po\u0161kodbam rastlin, ker na po\u0161kodovana mesta samice odlagajo jaj\u010deca. Razli\u010dne sorte \u010debule nimajo pomembnega vpliva na odpornost na \u0161kodljivca, \u010deprav velja, da so bele sorte \u010debule bolj ob\u010dutljive. Pri varstvu se najpogosteje poslu\u017eujemo pokrivanja pridelka z agro koprenami ter bioti\u010dnega varstva z uporabo entomopatogenih ogor\u010dic (pripravek NEMASYS GROW YOUR OWN<\/a>).<\/p>\n

V sredini aprila pri\u010dnemo s spremljanjem pojava \u0161kodljivca tako, da v nasade postavimo rumene lepljive plo\u0161\u010de na vi\u0161ino najve\u010d 30 cm nad rastline. Plo\u0161\u010de obrnemo proti jugozahodu, oziroma v smer iz katere najpogosteje piha veter. Posevke pri\u010dnemo pokrivati v \u010dasu najve\u010djega naleta muhe. Uporabimo agro koprene, ki nimajo lukenj. \u010cebulnice plosko pokrivanje slabo prena\u0161ajo, saj so listi na to ob\u010dutljivi. Smiselno je postaviti nizke loke, tako se koprena ne dotika listov. Pokrivanje ne pomaga, \u010de imamo preozek kolobar. \u010cebulnice pridelujemo na isti povr\u0161ini le vsaka tri leta.<\/p>\n

Pripravke, ki vsebujejo Enotomopatogene ogor\u010dice (nematode \u2013 mikroskopsko majhni, \u010drvi\u010dkom podobni organizmi) dobimo na tr\u017ei\u0161\u010du v \u0161katlicah, v katerih je dovolj organizmov za za\u0161\u010dito 60 m2 zemlji\u0161\u010da. Ker gre za \u017eive organizme, ima pripravek omejen rok uporabe (3 tedne), zato ga je mogo\u010de dobiti le ob predhodnem naro\u010dilu. Pripravek raztopimo v vodi, s katero zalijemo rastline in zemljo v okolici. Ogor\u010dice takoj ko pridejo v zemljo pri\u010dnejo z iskanjem gostitelja. Ko ga najdejo, ga parazitirajo in s tem uni\u010dijo. Poleg \u010debulne muhe, se ogor\u010dice hranijo \u0161e s \u0161tevilnimi drugimi \u0161kodljivci, kot so korenjeva muha, kapusova muha, sovke, ko\u0161eninar, mrtva\u0161ka mu\u0161ica, mravlje, pedici, rumena kosmuljeva grizlica, cvetli\u010dni resar in jabol\u010dni zavija\u010d. Ogor\u010dice za svoj obstoj potrebujejo odsotnost son\u010dne svetlobe, zrak za dihanje in vodo za premikanje, zato najbolje \u017eivijo v zmerno vla\u017enih tleh. Aktivne so pri temperaturah med 13 in 28\u00b0C. Za u\u010dinkovito varstvo moramo pripravek uporabiti vsakih 14 dni do konca aktivnosti \u0161kodljivca, oziroma v \u010dasu, ko ta povzro\u010da najve\u010djo \u0161kodo.<\/p>\n

Za naro\u010dila pripravka, ki vsebuje entomopatogene ogor\u010dice, pokli\u010dite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a> na telefonsko \u0161tevilko 05 30 41 611. Prvo naro\u010dilo bo predvidoma izvedeno v naslednjem tednu, med 22. in 24. aprilom, zato z naro\u010dili pohitite!<\/strong> Prav tako v Enomarketu Kojsko lahko kupite tudi agrokoprene razli\u010dnih velikosti, od 1,6m\u00d710m, 2,1m\u00d710m, pa do 3,2m\u00d710m.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n