{"id":1256,"date":"2013-03-15T11:37:06","date_gmt":"2013-03-15T10:37:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1256"},"modified":"2013-03-15T12:22:45","modified_gmt":"2013-03-15T11:22:45","slug":"spomladanske-pozebe-in-zascita-pred-njimi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1256","title":{"rendered":"Spomladanske pozebe in za\u0161\u010dita pred njimi"},"content":{"rendered":"

\"\"Globok prodor hladnega polarnega zraka 14. marca 2013 nad na\u0161e kraje je na Primorskem doslej ostal skoraj neopa\u017een. Razen nekaj malega burje, ki je pihala predvsem na Vipavskem v jutranjih urah tega dne, smo zaznali \u0161e nekaj stopinjsko ohladitev. Drugih intenzivnej\u0161ih vremenskih pojavov sploh ni bilo, \u010deprav so napovedi sprva kazale mo\u010dno burjo in bolj izrazito ohladitev. Toda, nad nami se bo v naslednjih dneh zadr\u017eeval zelo hladen zrak. Temperature na vi\u0161ini 850 hPa (cca. 1500 m) se bodo gibale med -8 in -12\u00b0C, kar bo v primeru jasne no\u010di iz petka (15.3.) na soboto (16.3.) predstavljalo veliko nevarnost pozebe. V zati\u0161nih legah bi se temperature lahko spustile pod kriti\u010dne vrednosti za pozebo sadnega drevja tudi v zgodnej\u0161ih razvojnih fazah.<\/p>\n

Najve\u010djo nevarnost za pozebo predstavljajo temperature pod -2\u00b0C. Temperature med -2 in -3\u00b0C povzro\u010dijo zmerne pozebe, ki uni\u010dijo 10 \u2013 50 % rodnih brstov v razvojni fazi za\u010detka cvetenja. Mo\u010dne pozebe imamo pri temperaturah med -3 in -4\u00b0C. Te po\u0161kodujejo 50 \u2013 90 % rodnih brstov v razvojni fazi za\u010detka cvetenja, ter 10 \u2013 50 % rodnih brstov, ki so v razvojni fazi balona. Najhuj\u0161e so pozebe, pri katerih se temperature spustijo pod -4\u00b0C. V teh primerih pozebe 90 % rodnih brstov v razvojni fazi balona ter 50 % rodnih brstov v zgodnej\u0161ih razvojnih fazah mi\u0161jega u\u0161esca. Kriti\u010dne temperature za pozebo v razvojni fazi nabrekanja brstov so \u0161e nekoliko ni\u017eje in odvisne od sadne vrste. Pri breskvah in marelicah zna\u0161ajo -4\u00b0C, pri slivah in \u010de\u0161njah -5\u00b0C ter pri jablanah in hru\u0161kah -7\u00b0C. Najbolj je na pozebo ob\u010dutljiva aktinidija, ki v razvojni fazi nabrekanja brstov lahko pozebe \u017ee pri temperaturi -2\u00b0C.<\/p>\n

Obseg \u0161kode je odvisen od sadne vrste. Pri debeloplodnem sadju je dovolj, \u010de se v plodove razvije 5 % cvetov, pri \u010de\u0161nji pa se mora v plodove razviti 20 % cvetov. To pomeni, da 90 % \u0161koda na breskvah ne naredi pomembne \u0161kode, medtem ko je na \u010de\u0161nji \u0161koda \u017ee zelo velika.<\/p>\n

Princip no\u010dnega ohlajanja temelji na izgubah toplote v ozra\u010dje s sevanjem. Podnevi tla prejmejo toploto od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del le tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, katero v ozra\u010dju zadene v molekule vodne pare ter CO2 in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v obla\u010dnih no\u010deh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more ‘zbe\u017eati’ iz Zemljine atmosfere. Povsem druga\u010de je ob jasnih no\u010deh, ko so izgube toplote velike, od -5, pa celo do -10\u00b0C. \u010ce je zrak suh, je pove\u010dana evapotranspiracija, ki povzro\u010di \u0161e dodatno ohlajanje. Nevarnost pozebe je odvisna tudi od lege nasada. No\u010dne temperature so ni\u017eje v nasadih zasajenih v kotlinah, ali na ravninah, saj se te\u017eek hladen zrak pono\u010di seseda na dno takih lokacij. Nastanejo nekaj metrov debele plasti hladnega zraka. Pojav imenujemo inverzija.<\/p>\n

Lo\u010dimo tri vrste pozeb. Radiacijske pozebe nastanejo zaradi izgub toplote v obliki dolgovalovnega sevanja v jasnih no\u010deh. Zrak se ohlaja in steka v ni\u017eje lege. Prihaja do nastanka inverzije. Plast hladnega zraka je razmeroma tanka. Z vi\u0161ino se temperatura zraka dviguje in se spet spu\u0161\u010da \u0161ele na vi\u0161jih nadmorskih vi\u0161inah. Do tega tipa pozebe pride zaradi dotoka hladnega polarnega zraka iz severa Evrope. Konvekcijske pozebe nastanejo ob globokih prodorih polarnega zraka, ki se hitro gibljejo proti jugu. Vreme je podnevi hladno, obla\u010dno, s severovzhodnimi vetrovi, kateri pono\u010di ponehajo, temperatura pa se spusti pod 0\u00b0C. Plast hladnega zraka je debela, zato je za\u0161\u010dita pred tako pozebo zelo te\u017eka. Do kombiniranih pozeb pride po prehodih hladnih front, ki prinesejo nizke temperature okoli 0\u00b0C. Zve\u010der se severovzhodni veter umiri, nebo se zjasni. Pride do radiacijske pozebe s temperaturami tudi do -10\u00b0C.<\/p>\n

Lo\u010dimo dve vrsti za\u0161\u010dite pred pozebo, pasivno in aktivno. Pasivno sestavljajo tehnolo\u0161ki ukrepi, kateri se izvajajo pred aktivno za\u0161\u010dito, ali pa tudi ne, saj lahko poslab\u0161ajo rezultate aktivne za\u0161\u010dite. Pri zasnovi novega nasada moramo upo\u0161tevati najni\u017eje temperature na dolo\u010deni lokaciji. Za posamezne lokacije izberemo primerne sadne vrste. Bolj ob\u010dutljive sadne vrste ne sadimo na lokacije, kjer je nevarnost pozeb velika. Sadne vrste, ki bolj zgodaj odganjajo, so bolj ob\u010dutljive na pozebo. Odganjanje je zgodnej\u0161e na son\u010dnih legah, prav tako imajo na odganjanje vpliv nekatere podlage. Ob pojavu radiacijskih pozeb je pomembna tudi gojitvena oblika. \u0160koda je najve\u010dja bli\u017eje tlom, zato so vi\u0161je gojitvene oblike manj ob\u010dutljive na pozebo, a je oskrba takih nasadov dra\u017eja.<\/p>\n

Hladen zrak se pono\u010di v obliki jezer nabira v kotlinah in ob ovirah na tleh. \u010ce je v spodnjem delu nasada naravna ali umetna ovira, jo sku\u0161amo odstraniti, da omogo\u010dimo odtekanje hladnega zraka. \u010ce je nasad na nagnjenem terenu, lahko postavimo ovire v njegovem zgornjem delu in tako preusmerimo hladen zrak mimo nasada.<\/p>\n

Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vla\u017ena in zbita tla, ki imajo najve\u010djo zmo\u017enost zadr\u017eevanja toplote. Pri sve\u017ee obdelanih tleh so izgube ve\u010dje, prav tako pri zatravljenih tleh, kjer se toplota izgublja z evapotranspiracijo. Zni\u017eanje temperature povzro\u010di tudi zastiranje. \u010ce so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namo\u010dimo, zeleno podrast pomul\u010dimo, da zmanj\u0161amo ohlajanje zaradi izhlapevanja.<\/p>\n

Gnojenje z du\u0161ikom pove\u010da ob\u010dutljivost na pozebo, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ji zmanj\u0161a. Ob nevarnosti pozebe ne gnojimo z du\u0161ikom. Razvoj dreves lahko zakasnimo z raznimi ukrepi. Pri marelicah barvamo debla z apnenim bele\u017eem. Lahko se uporabi tudi razli\u010dne hormoske pripravke. Na te na\u010dine zakasnimo razvoj za najve\u010d 7 dni.<\/p>\n

Razprostrte mre\u017ee proti to\u010di lahko odbijejo del dolgovalovnega sevanja in s tem pomagajo zadr\u017eevati toploto. \u010ce se na mre\u017eah pojavi slana, lahko pride do kontra u\u010dinka in je \u0161koda ve\u010dja. Pri uporabi te metode moramo spremljati predvsem vla\u017enost zraka in nevarnost pojava slane.<\/p>\n

Aktivna za\u0161\u010dita temelji na oro\u0161evanju dreves. Nasad se pokrije z umetnim de\u017ejem. Za\u0161\u010dita temelji na izkori\u0161\u010danju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode spro\u0161\u010da energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5\u00b0C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepo\u0161kodovani. Koli\u010dina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo ve\u010djo porabo vode. S pr\u0161enjem moramo za\u010deti dovolj zgodaj in kon\u010dati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem po\u0161kodb dreves. Negativne lastnosti takega na\u010dina za\u0161\u010dite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadu\u0161itve korenin dreves, zaradi velikih koli\u010din vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslab\u0161anja strukture tal. Velika koli\u010dina ledu na drevesih lahko povzro\u010di lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.<\/p>\n

Izvedb aktivne za\u0161\u010dite z oro\u0161evanjem je ve\u010d. Poleg oro\u0161evanja obstajajo \u0161e drugi na\u010dini za\u0161\u010dite, recimo segrevanje nasadov z uporabo pe\u010di na razli\u010dna kuriva. Ta na\u010din za\u0161\u010dite je zelo drag. Obstajajo \u0161e sistemi razbijanja inverzije z ventilatorji, ali helikopterji ter za\u0161\u010dita z ustvarjanjem umetne megle v nasadu.<\/p>\n

\"\"Najhuj\u0161e pozebe v Sloveniji in na Primorskem smo imeli v letih 1997 in 2003. Leta 1997 je bila zelo mrzla celotna druga polovica marca in cel april. V spodnji Vipavski dolini se je v \u010dasu od polnega cvetenja naprej oro\u0161evalo kar 17-krat. Najve\u010d \u0161kode je povzro\u010dil mraz 17. aprila, ko se je jutranja temperatura spustila na -7,8\u00b0C. 8. aprila 2003 so temperature na Gori\u0161kem padle pod -5\u00b0C, v Vipavski dolini celo pod -6\u00b0C. Ohladitev je pri\u0161la v ob\u010dutljivi razvojni fazi odpiranja brstov. Po\u0161kodovane so bile breskve, marelice, aktinidija, orehi, pa tudi rodni brsti \u010de\u0161enj in poganjki vinske trte.<\/p>\n

Na Primorskem so spomladanske ohladitve najbolj nevarne v prvi dekadi aprila, saj sovpadejo z ob\u010dutljivimi razvojnimi fazami sadnega drevja in vinske trte. Ve\u010dja verjetnost pozebe je v letih, ko je razvoj rastlin zgodnej\u0161i. V Biljah so v obdobju 1963 \u2013 2000 ob prezgodnjem cvetenju zabele\u017eili 7 pozeb. Ob kasnej\u0161em cvetenju sta bili zabele\u017eeni 2 pozebi.<\/p>\n

Najni\u017eje zabele\u017eene temperature 9. aprila 2003 so se mo\u010dno razlikovale od lokacije do lokacije. Na ravninskih in kotlinskih legah so se temperature spustile od -5 do -6,5\u00b0C, na vi\u0161jih legah na hribu (Vedrijan v Gori\u0161kih Brdih) pa le do -1,2\u00b0C. Na nizke temperature je vplivalo obse\u017eno vi\u0161insko jedro hladnega zraka nad srednjo Evropo ter Balkanom. Temperature nad Slovenijo na vi\u0161ini 850 hPa (cca. 1500 m) so zna\u0161ale med -8 in -10\u00b0C. Dotok hladnega zraka se je pri\u010del 6. aprila. 8. aprila se je ozra\u010dje umirilo, ob jasni no\u010di so se temperature spustile globoko pod ni\u010dlo. Hladno vreme se je nadaljevalo do 9. aprila. Po ocenah KGZ Nova Gorica je bilo po\u0161kodovanih 95 \u2013 100 % cvetnih brstov breskev, 30 \u2013 80 % hru\u0161k, \u010de\u0161enj in sliv ter 25 \u2013 90 % jablan. Marelice, orehi in aktinidije so pozebli v celoti, \u0161koda na vinski trti se je pojavila na zgodnjih sortah. Po\u0161kodovanost je bila mo\u010dno odvisna od lege.<\/p>\n

Sinopti\u010dna situacija nad Evropo dne 8. aprila ter temperature na vi\u0161ini 850 hPa:\"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Situacija 8. aprila 2003 je na las podobna trenutnemu stanju v ozra\u010dju, oziroma vremenskim razmeram, ki so napovedane za no\u010d iz 15. na 16. marec 2013. 14. marca je pri\u0161lo v vi\u0161inah do globokega prodora polarnega zraka nad na\u0161e kraje. Temperature nad Slovenijo na vi\u0161ini 850 hPa v no\u010di na soboto, 16.3. naj bi zna\u0161ale -8 do -12\u00b0C. Na Primorskem se pri\u010dakuje jasna no\u010d, brez omembe vrednega vetra, kar bi lahko vodilo v nastanek inverzije in s tem nizkih temperatur v zati\u0161nih legah, oziroma v kotlinah in dolinah. Pri tem je pomembno poudariti, da so no\u010di sredi marca pribli\u017eno uro dalj\u0161e kot ob koncu prve dekade aprila, kar lahko vodi v \u0161e ni\u017eje temperature kot smo jih imeli aprila 2003.<\/p>\n

Sinopti\u010dna situacija nad Evropo dne 16. marca ter temperatura na vi\u0161ini 850 hPa:\"\"<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ra\u010dunska napoved modela Aladin za sobotno jutro 16. marca. Pri\u010dakujemo jasno no\u010d, brez mo\u010dnej\u0161ega vetra. Model predvideva za severno Primorsko jutranje temperature od -2 do -6\u00b0C, a bodo dejanske temperature seveda odvisne od reliefnih zna\u010dilnosti posamezne mikrolokacije.<\/p>\n

Obla\u010dnost in padavine:\"\"<\/p>\n

Veter na 10m:\"\"<\/p>\n

Napoved temperatur za sobotno jutro:\"\"<\/p>\n

Opozorilo pred zelo nizkimi temperaturami je objavljeno tudi na Meteoalarmu:\"\"<\/p>\n

Sadno drevje je v tem \u010dasu v razli\u010dnih razvojnih fazah, kar je posledica neenakomernega razvoja zaradi spremenljivega vremena z veliko padavinami. Marelice na toplej\u0161ih legah \u017ee cvetijo, medtem ko so v ni\u017einskih nasadih brsti mo\u010dno napeti. Breskve na vi\u0161jih legah imajo brste tudi \u017ee mo\u010dno napete, medtem ko v ni\u017einah zaostajajo v razvoju. V fazi napenjanja brstov so tudi \u010de\u0161nje in vi\u0161nje ter slive. Slednje na toplej\u0161ih legah \u017ee razpirajo brste.<\/p>\n

Glede na trenutne razvojne faze dreves katastrofalne \u0161kode na sadnem drevju sicer ne gre pri\u010dakovati, so pa v nevarnosti marelice, ki \u017ee cvetijo. Kriti\u010dna temperatura v tej razvojni fazi zna\u0161a -3\u00b0C, v fazi nabrekanja brstov pa -4\u00b0C. Tu bi ob zelo nizkih no\u010dnih temperaturah lahko nastala \u0161koda. Ostale sadne vrste imajo kriti\u010dne temperature v \u010dasu nabrekanja brstov med -5 in -4\u00b0C. \u010ce se bodo no\u010dne temperature na ni\u017einskih legah spustile pod -5\u00b0C, so tudi tam nasadi v nevarnosti. Zaradi velike aktivnosti polarnega vrtinca v zadnjem \u010dasu, gre v prihodnjih tednih pri\u010dakovati nove prodore polarnega zraka v osrednjo Evropo in Sredozemlje, zato bo nevarnost pozeb visoka \u0161e v prihodnjih tednih, ko bodo rastline v ob\u010dutljivih razvojnih fazah.<\/p>\n

Son\u010dna petek in sobota bosta sicer ponudila prilo\u017enost za \u0161kropljenje ko\u0161\u010di\u010darjev proti boleznim, kot so listna luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev ter breskova kodravost. S \u010dim \u0161kropiti, si lahko preberete v kmetijskih nasvetih KGZ Nova Gorica: KMETIJSKI NASVETI<\/a>. Za nakup fitofarmacevtskih sredstev in nadaljnje nasvete obi\u0161\u010dite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a> v Gori\u0161kih Brdih.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n