- \n
- Breskve in nektarine: Taphrina deformans<\/em> \u2013 breskova kodravost<\/li>\n
- Mandelj: Taphrina deformans<\/em> var. amigdali<\/em><\/li>\n
- \u010ce\u0161plje in slive: Taphrina pruni<\/em> \u2013 ro\u017ei\u010davost \u010de\u0161pelj<\/li>\n
- \u010ce\u0161nje: Taphrina wiesneri <\/em>(sin. T. cerasi<\/em>) \u2013 \u010de\u0161njeva metli\u010davost<\/li>\n
- \u010ce\u0161plje in slive: Taphrina instititiae<\/em> \u2013 \u010de\u0161pljeva metli\u010davost<\/li>\n<\/ul>\n
Na ko\u0161\u010di\u010darjih poznamo \u0161e eno zelo pomembno bolezen, ki jo zatiramo hkrati s \u0161kropljenji proti glivam rodu Taphrina<\/em>. Gre za listno luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev (Stigmina carpophila<\/em>).<\/p>\n
BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans<\/em>)<\/p>\n
BOLEZENSKA ZNAMENJA<\/p>\n
Listi so namehurjeni, se zvijajo navzdol, oku\u017eeni deli so odebeljeni, zaviti in krhki, navadno bele barve, lahko tudi svetlo vijoli\u010dni, ali rde\u010di. Na mehurjih se kmalu pojavi bel poprh. Gre za spolna trosi\u0161\u010da, aske z askosporami. Kasneje se na oku\u017eene liste naselijo saprofitske glive, ki povzro\u010dijo su\u0161enje in odpadanje listov.<\/p>\n
Breskova kodravost, oku\u017eeni list in poganjek:<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/kodravost\/kodravost.jpg\" "\\"Breskova")
<\/a> ![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_kodravost\/kodravost6.jpg\" "\\"Breskova")
<\/a><\/p>\nOku\u017ebe opazimo tudi na mladih poganjkih, kjer opazimo rde\u010dkasto obarvane nabrekline. Oku\u017eeni poganjki zrastejo iz oku\u017eenih brstov, vsi njihovi deli (steblo, listi) so hipertrofirani (odebeljeni). Poganjki poleti odmrejo.<\/p>\n
Ob mo\u010dnej\u0161ih oku\u017ebah med in po cvetenju se na plodovih pojavijo rde\u010dkasto rjave bulaste novotvorbe (rde\u010di mozolj\u010dki). Cvetovi in plodovi ob mo\u010dnej\u0161ih oku\u017ebah zgodaj odpadajo z drevesa. Plodovi so manj\u0161i.<\/p>\n
Ob mo\u010dnej\u0161ih oku\u017ebah ve\u010dina listja odpade. Kasneje listje ponovno od\u017eene, kar rastlino iz\u010drpava. Oku\u017eeni poganjki ne dozorijo popolnoma in so podvr\u017eeni zimskim pozebam. Posledi\u010dno imamo v naslednjem letu slab\u0161i nastavek listov in cvetov.<\/p>\n
RAZVOJNI KROG GLIVE<\/p>\n
Gliva prezimi kot saprofitski micelij, ali v obliki brsti\u010dev na lesu rastlin. Spomladi, v \u010dasu brstenja dreves brsti\u010de de\u017e in veter odneseta na listne brste. Brsti\u010di kalijo v kapljici vode in oku\u017eijo mlade listi\u010de. Gliva po oku\u017ebi prodre skozi kutikulo, ali skozi listne re\u017ee v rastlinsko tkivo. Micelij se intenzivno razra\u0161\u010da med celicami in povzro\u010di pove\u010danje ter delitev celic, kar vidimo kot pove\u010danje in iznaka\u017eenje organov. Ko aski prebijejo kutukulo, nastane na povr\u0161ini listov askusna plast z askusi in askosporami. Dozoreli askusi po\u010dijo, prihaja do izbruhov askospor, ki jih veter razna\u0161a na veje. Tam se oblikujejo sekundarne spore (brsti\u010di), ki lahko brstijo in tvorijo nove trose, ali pa iz njih po\u017eene micelij. Sekundarne oku\u017ebe so redke in niso gospodarsko pomembne.<\/p>\n
OKU\u017dBE<\/p>\n
Obseg oku\u017eb je mo\u010dno odvisen od vremenskih razmer. Gliva v toplih in suhih pomladih ne povzro\u010da ve\u010djih te\u017eav, zato povsem zadostujeta dve \u0161kropljenji s fungicidi. Ve\u010d oku\u017eb je v hladnem in de\u017eevnem vremenu, ko je prehod zime v pomlad po\u010dasen, vreme konec februarja in za\u010detek marca turobno, zmerno de\u017eevno, z ob\u010dasnim zapoznelim sne\u017eenjem. V takih pogojih je rast dreves po\u010dasna, doba ob\u010dutljivosti pa podalj\u0161ana. Gostitelj je na oku\u017ebe ob\u010dutljiv od \u010dasa nabrekanja brstov do razvoja mladih listi\u010dev in poganjkov. V takih razmerah moramo drevje zelo zgodaj temeljito po\u0161kropiti (na Primorskem \u017ee februarja), celo obliti s \u0161kropilno brozgo, sicer \u0161kropljenje ni uspe\u0161no. Gliva pri\u010dne z razvojem, ko dnevne temperature prese\u017eejo 6 \u2013 8\u00b0C. \u0160kropimo pred napovedanim de\u017ejem, ko so konice brstov dreves \u017ee razprte. Ob de\u017eju voda brsti\u010de glive odplavi v brste, kjer ti kalijo in oku\u017eijo mlade zasnove listi\u010dev. V prisotnosti \u0161kropiva brsti\u010di ne morejo kaliti, rastlina je s tem za\u0161\u010ditena.<\/p>\n
V leto\u0161nji pomladi (2013) imamo ugodne pogoje za razvoj omenjenih bolezni. Prehod iz zime v pomlad je po\u010dasen, pogosto de\u017euje, napovedane so tudi ohladitve s sne\u017eenjem. Trenutno so dnevne temperature dovolj visoke, da se glive lahko razvijajo, zato je zelo pomembno, da ne zamudimo s prvim \u0161kropljenjem z bakrovimi pripravki. Spodnji graf prikazuje gibanje dnevnih temperatur na vremenski postaji Enomarket Kojsko, kjer vidimo, da so temperature v zadnjih 14 dneh vseskozi nad obmo\u010djem temperatur 6 \u2013 8\u00b0C, v katerem glive pri\u010dnejo z razvojem.<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Fitomedicina\/taphrina.jpg\" "\\"Graf")
<\/p>\nMarelice in breskve predvsem na toplej\u0161ih legah \u017ee brstijo, zato bi na takih legah moralo biti \u0161kropljenje \u017ee opravljeno. Nekoliko bolj zapoznel je razvoj \u010de\u0161enj in \u010de\u0161pelj, kar pa nas ne sme uspavati. Ra\u010dunati moramo tudi s tem, da bo tja do 15. marca \u0161kropljenje prakti\u010dno nemogo\u010de, zaradi slabe vremenske napovedi. Pa \u0161e po tem datumu bodo pogoji za \u0161kropljenje slabi, saj ka\u017ee na mo\u010dno burjo.<\/p>\n
ENS-i ra\u010dunskega prognosti\u010dnega modela GFS, ki prikazujejo temperaturo na ploskvi 850 hPa (cca.1500m) ter padavine na obmo\u010dju zahodne Slovenije v naslednjih 14 dneh. Razli\u010dne \u010drte pomenijo razli\u010dne mo\u017ene scenarije. Kot vidimo, se nam obeta veliko padavin in izrazita ohladitev v naslednjem tednu:<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Fitomedicina\/ens_060313.png\" "\\"Ensi")
<\/p>\n\u0160KROPLJENJE<\/p>\n
Kemi\u010dno varstvo lahko opravimo v dveh obdobjih. Prvo je jesensko, v \u010dasu odpadanja listja, ko drevesa po\u0161kropimo s polovi\u010dnimi odmerki bakrovih pripravkov, drugo pa predspomladansko, ob brstenju in odganjanju listov.<\/p>\n
STRATEGIJA \u0160KROPLJENJA – predspomladansko \u0161kropljenje<\/p>\n
- \n
- \u0161kropljenje: Barkrovi pripravki \u2013 Uporabimo jih le 1\u00d7 letno, le \u010de pade nadpovpre\u010dno veliko de\u017eja, \u0161kropljenje z njimi ponovimo. Vedno \u0161kropimo pred napovedanim de\u017ejem.<\/li>\n
- \u0161kropljenje: Pripravki na osnovi cirama in kaptana: uporabimo jih 1 \u2013 2\u00d7 v presledku 10 \u2013 14 dni, pred napovedanim obilnim de\u017ejem. Aktivna snov ciram spada med ditiokarbamate, ki jih lahko uporabimo le 2\u00d7 letno, saj so \u0161kodljivi koristnim plenilskim pr\u0161icam na drevesih.<\/li>\n<\/ol>\n
Za nakup potrebnih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ter nadaljnje nasvete, obi\u0161\u010dite podjetje Enomarket d.o.o.<\/a>, Kojsko v Gori\u0161kih Brdih. Tam boste dobili tudi \u0161kropilne na\u010drte za posamezne rastlinske vrste.<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/Sara\/enomarket_logo1.jpg\" "\\"Enomarket")
<\/a><\/p>\nKo listi\u010di prese\u017eejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more ve\u010d oku\u017eiti. Pomembno je vedeti, da kurativno varstvo breskove kodravosti ni mo\u017eno, zato so pred spomladanska preventivna \u0161kropljenja esencialnega pomena.<\/p>\n
RO\u017dI\u010cAVOST \u010cE\u0160PELJ<\/p>\n
Ro\u017ei\u010davost \u010de\u0161pelj povzro\u010da gliva Taphrina pruni<\/em>. Znamenja se najprej pojavijo na plodovih (drobni beli mehurji), ki se hitro ve\u010dajo in se kmalu raz\u0161irijo na celoten plod. Ta se nenormalno pove\u010da in postane iznaka\u017een ter dobi ro\u017ei\u010dasto obliko, ali obliko banane. Meso postane gumijasto, oziroma spu\u017evasto in neu\u017eitno. Seme se preneha razvijati in se posu\u0161i. Na njegovem mestu ostane votla odprtina. Plod je sprva rde\u010dkastega izgleda, a nato posivi in je prekrit s sivkasto prevleko. Mo\u017ene so tudi oku\u017ebe listja in poganjkov.<\/p>\n
OKU\u017dBA IN VARSTVO<\/p>\n
Do oku\u017ebe pride, ko brsti\u010di glive vzkalijo na brazdah pesti\u010dev, tedaj micelij prodre v plodnico, kjer se razvija hkrati s plodom. Strategija zatiranja je enaka kot pri breskovi kodravosti, le da moramo opraviti \u0161e dodatno \u0161kropljenje v cvet.<\/p>\n
METLI\u010cAVOST \u010cE\u0160ENJ IN \u010cE\u0160PELJ<\/p>\n
Bolezni povzro\u010data glivi Taphrina cerasi<\/em> in Taphrina instititiae<\/em>. Gliva ob odganjanju dreves prodre v brste in oku\u017ei mlade poganjke. Ti se razvijejo v metlaste tvorbe brez sposobnosti oblikovanja cvetov in plodov. Bolezni zatiramo enako kot breskovo kodravost, oziroma listno luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev.<\/p>\n
LISTNA LUKNJI\u010cAVOST KO\u0160\u010cI\u010cARJEV<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/Foto\/bolezni_kodravost\/luknjicavost.jpg\" "\\"Luknji\u010davost")
<\/a>Povzro\u010da jo gliva Stigmina carpophila<\/em>. Po oku\u017ebi se na listih pojavijo drobne rde\u010de pege. Na robovih peg nastane plutasto tkivo, ki porjavi in izpade. Gre za obrambni mehanizem rastline pred glivo. Listje je preluknjano in na videz prestreljeno. Mo\u017ene so tudi oku\u017ebe poganjkov in plodi\u010dev. Pri slednjem prihaja do pove\u010danega trebljenja in pojava gnilobe. Posebej ob\u010dutljive so vi\u0161nje, na katerih se pojavijo \u010drno modrikaste temne pege, obdane z rde\u010dkastim obro\u010dem. Pri \u010de\u0161njah so te pege rjavkaste in obdane z rde\u010dkastim obro\u010dem. Spominjajo na pege, ki nastanejo pri oku\u017ebah z bakterijami rodu Pseudomonas<\/em>.<\/p>\nBolezen se v hladnih poletjih lahko pojavi na breskvah, posebej tam, kjer v tleh primanjkuje \u017eeleza, ali pa so drevesa oslabljena zaradi kodravosti, ali glivi\u010dnega raka. Taka drevesa odvr\u017eejo listje.<\/p>\n
Pri marelicah so mnoge sorte odporne na oku\u017ebe listja, a ob\u010dutljive na zgodnje oku\u017ebe plodov. Nevarnost obstaja, da te oku\u017ebe spregledamo. Kurativno ukrepanje proti bolezni ni dovolj u\u010dinkovito. Na razpoke na plodovih zaradi luknji\u010davosti se naselijo \u0161e glive sadne gnilobe (Monilia<\/em>, Botrytis<\/em>). Luknji\u010davost je na vrtovih pogosta tudi na okrasnih ko\u0161\u010di\u010darjih (lovorikovec \u2013 Prunus laurocerasus<\/em>).<\/p>\n
Listna luknji\u010davost ko\u0161\u010di\u010darjev na plodovih marelic. Po\u0161kodbe na plodu predstavljajo mesta, na katerih se kasneje razvije sadna gniloba (Monilia<\/em>):<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/luknjicavost\/slika1.jpg\" "\\"Luknji\u010davost")
<\/a> <\/a>![\"\"](\"http:\/\/www.wineandweather.net\/cpg1427\/albums\/uploads\/luknjicavost\/slika2.jpg\" "\\"Luknji\u010davost")
<\/a><\/p>\nVarstvo je enako kot pri zatiranju gliv rodu Taphrina<\/em> in ga opravljamo hkrati. Pomembno je vedeti, da aktivna snov ciram (Ziram) nima dovoljenja za zatiranje listne luknji\u010davosti ko\u0161\u010di\u010darjev, na kar morajo biti \u0161e posebej pozorni vsi, ki so vklju\u010deni v integrirano pridelavo. V evidence morajo vpisati, da so sredstvo Ziram uporabljali za zatiranje breskove kodravosti, ali druge vrste gliv tega rodu.<\/p>\n
VIRI<\/p>\n
- \n
- Agrios G.N. 2005. Plant Pathology, 5th Edition. San Diego\/US: Elsevier Science Publishing Co Inc, 952 str.<\/li>\n
- Celar F. 2004. Skripta pri predmetu Fitopatologija s fitomedicino. Ljubljana: Biotehni\u0161ka fakulteta, ppt prezentacija.<\/li>\n
- \u0160tampar in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kme\u010dki glas, 416 str.<\/li>\n
- Vremenski podatki Vremenske postaje Enomarket Kojsko v Kojskem<\/a> za mesec februar<\/a> in marec<\/a> (klik na povezavo)<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodnja pomlad, oziroma prehod zime v pomlad (konec februarja, marec) je \u010das, ko v sadovnjakih opravimo predspomladansko \u0161kropljenje sadnega drevja. Gre za zelo pomembno opravilo, saj sicer lahko pride do hudih oku\u017eb z nekaterimi glivi\u010dnimi boleznimi, ki povzro\u010dijo izpad pridelka ter oslabijo drevesa. Najpomembnej\u0161e bolezni na ko\u0161\u010di\u010darjih so tiste, ki jih povzro\u010dajo glive iz rodu […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,12],"tags":[853,266,881,855,580,839,240,872,94,873,244,844,878,876,854,63,558,879,870,869,75,884,239,739,883,882,243,880,577,241,692,608,875,740,871,838,885,731,576,159,242,468,845,83,886,29,877,874],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1248"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1248"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1248\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1251,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1248\/revisions\/1251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1248"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1248"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wineandweather.net\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
- Mandelj: Taphrina deformans<\/em> var. amigdali<\/em><\/li>\n