{"id":1154,"date":"2012-06-20T18:02:38","date_gmt":"2012-06-20T17:02:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1154"},"modified":"2012-06-20T18:10:59","modified_gmt":"2012-06-20T17:10:59","slug":"crna-pegavost-vinske-trte-phomopsis-viticola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.wineandweather.net\/?p=1154","title":{"rendered":"\u010crna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Phomopsis viticola<\/em>, povzro\u010diteljica \u010drne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzro\u010dijo veliko \u0161kode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih de\u017eelah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘Mu\u0161kat ottonel’, ‘La\u0161ki rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva te\u017eje oslabi mo\u010dan rodni les, kot \u0161ibek rodni les manj bujnih sort.<\/p>\n

Oku\u017eene rozge \u010dez zimo zna\u010dilno pobelijo, nato izpod povr\u0161ja izrastejo \u010drne bradavi\u010daste tvorbe, piknidijska trosi\u0161\u010da, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in za\u010dnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih oku\u017eb mladik. Te se navadno zgodijo v de\u017eevnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Oku\u017ebe so huj\u0161e in bolj ob\u0161irne, \u010de je v \u010dasu odganjanja in za\u010detne rasti mladik hladno in de\u017eevno vreme in trta raste po\u010dasneje. Na mestu oku\u017ebe se razvijejo \u010drne nekrotizirane ranice elipti\u010dne oblike. Z rastjo mladike se ranica podalj\u0161uje in razpoka v globino. Pri mo\u010dnih oku\u017ebah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. \u010ce proti \u010drni pegavosti vinske trte ve\u010d let zapored ni\u010d ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, s\u010dasoma pri\u010dnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Oku\u017eene trte moramo ve\u010d let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo to\u010dkasta razbarvanja z vijoli\u010dno \u010drno piko na sredini. Pege se po\u010dasi ve\u010dajo, listi pri\u010dno rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi listi\u010di se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posu\u0161ene rozine neprijetnega plesnivega okusa.<\/p>\n

Pri varstvu se poslu\u017eujemo tako preventivnih, kot tudi kemi\u010dnih ukrepov. Oku\u017eene dele trt \"\"<\/a>izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter se\u017egemo, ali zakopljemo. Gliva se namre\u010d razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. \u010ce tak les mul\u010dimo, s tem \u0161e pospe\u0161imo razvoj glive.<\/p>\n

Kemi\u010dno varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter za\u010detne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosi\u0161\u010d. \u010ce to uspe\u0161no storimo, smo bolezen ustavili. Kemi\u010dna eradikcija micelija iz lesa ni mo\u017ena. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve \u0161kropljenji letno v \u010dasu odganjanja. Prvo \u0161kropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V de\u017eevnih in hladnih pomladih prvo \u0161kropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.<\/p>\n

V Sloveniji so za namen kemi\u010dnega varstva pred \u010drno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro <\/em>raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi u\u010dinkujejo \u017ee v najni\u017ejih koncentracijah. Med preizku\u0161enimi fungicidi sta bila naju\u010dinkovitej\u0161a trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Najve\u010dji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, u\u010dinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola<\/em> in ne prepre\u010dujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tr\u017ei\u0161\u010du omenimo \u0161e Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti \u010drni pegavosti, toda u\u010dinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo u\u010dinkovit pripravek proti \u010drni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezisten\u010dni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa na\u0161teta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za za\u0161\u010dito pred peronosporo vinske trte.<\/p>\n

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko<\/a>, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspe\u0161no antirezisten\u010dno strategijo.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n